Jurjeva domačija - Občina Trebnje

JURJEVA DOMAČIJA OBČINE 11, KULTURNO ETNOLOŠKI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA.
Domačija Občine 11, muzej na prostem, se nahaja v naselju Občine, v Občini Trebnje in hkrati na robu Suhe krajine. Leta 2000 so jo z odlokom Občine Trebnje razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za poznavanje življenja kmečkega prebivalstva v času pred, med in takoj po ll. svetovni vojni. Na podlagi poznavanja objektov in njihove funkcije se sklepa, da sta bili poljedelstvo in živinoreja tisti materialni podlagi, ki sta pogojevali način življenja nekdanjih prebivalcev te domačije.
Jurjevo domačijo je Občina Trebnje in Zavod za varstvo kulturne dediščine obnavljala od leta 1997 ter leta 2007 z razpisom dala v upravljanje Alenki Lamovšek etnologinji in kulturni antropologinji, ki z inovativnimi projekti skrbi za vodenje in aktivnosti na domačiji (januar 2007). Kot prva upravljalka domačije skrbi za vsebine za različne starostne skupine in z aktivnostmi neformalnega izobraževanja skrbi za vedenje in zavedanje o dediščini tega prostora.

Domačija je gručastega tipa in jo sestavljajo pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo in lesenim svinjakom, stranišče »na štr'bunk«, lesena kašča, lesen skedenj, kapnica z vago, brajda in sadovnjak. Nekdaj pa sta domačijo bogatila tudi hlev in enojni kozolec. Stanovanjska hiša – Jurjeva hiša je pritlična, delno zidana in delno lesena. Okna na zidanem delu pritličja imajo polkna, na lesenem pa ne. Streha je dvokapna, pokrita s slamo in ima čop na obeh koncih slemena.

V stanovanjsko hišo vodijo glavna vhodna vrata s ceste, skozi katera se pride v vežo s črno kuhinjo, v kateri je svinjski kotel. Iz nje vodijo zadnja pomožna vrata za izhod na dvorišče, v svinjak in hlev, ki ga označujejo le še ohranjeni temelji za hišo. Nad črno kuhinjo se razprostira ogromen obok ali t.i. »šija«, ki je pletena iz bekovih šib in ometana z blatom. V njej so sušili suhomesnate izdelke. Iz veže se vstopi v manjšo shrambo ali »špajzo«, prav tako se pride na eni strani v večjo sobo, imenovano »hiša« in iz te v kamro, na drugi strani pa v manjšo sobo, imenovano »štiblc« ter v klet, ki je najstarejša. »Hiša« ima zidano krušno peč, ostali del sobe je lesen, notranja oprema je v dobrem stanju.
Kamra je lesena; posebnost tega prostora je, da je bila za časa II. svetovne vojne zmanjšana, kajti njen manjši del je bil predelan v skrivališče za ljudi in zaloge hrane v času obvezne oddaje. »Štiblc« je zidan in ima debele zidove ter dobro ohranjeno notranjo opremo. Klet je pritličen prostor, katere tla so iz nabite zemlje, strop je lesen in prepojen s katranom. V kleti so shranjevali poljske pridelke, vino in delovno orodje. Na dvoriščni strani je na stanovanjsko hišo prislonjen manjši gospodarski objekt – svinjak. Le-ta je lesen, pokrit z enokapno slamnato streho. Postavljen je bil v času II. svetovne vojne. Gospodarsko poslopje – Jurjev skedenj je lesen in pritličen ter postavljen na kamnito podlago. Streha je prekrita s slamnato kritino. Notranjost skednja je razdeljena na dva približno enaka prostora. Pod nadstreškom skednja je shranjen lojtni voz. Skedenj je bil postavljen po letu 1730, predelan oz. razširjen pa po letu 1848. Ob skednju je ohranjen sadovnjak s starimi sortami jablan in hrušk. Kašča stoji nasproti hiše in na drugi strani ceste. Ohranjeno je leseno pritličje in križna vezava brun, notranja oprema in predali za skladiščenje žit. Poleg kašče je postavljen vodnjak – vaga, namenjen zbiranju meteornih padavin oz. kapnice, ki je včasih služil za domačo uporabo in napajanju živine. Vodnjak je zidan, z lesenim pokrovom. Vaga za dvigovanje vode pa je iz trdega hrastovega lesa.

Na Jurjevi domačiji se poleg sprejema in vodenja skupin skozi zgodbo domačije, odvija še vrsto projektov, in sicer Ujeti trenutki dediščine, kjer se predstavljajo umetniki in ustvarjalci (rokodelci, fotografi...), ki skozi svoj pogled in delo opozorijo na dediščino. Projekt Moje poletje v Trebnjem, je projekt ki se odvija v poletnem času, in sicer v okviru projekta se skozi delavnice in druge aktivnosti neformalnega izobraževanja mladi seznanjajo z dediščino skozi medij, ki jim je blizu, na eni strani so tu nove delavnice (izdelava stripa, lutk...) in na drugi strani delavnice, kot je peka kruha v krušni peči, izdelava špane... V skozi celo leto pripravimo več razstav, med njimi je najodmevnejša razstava spominkov iz Jurjeve domačije, vsako leto poudarimo eno od pomembnih tem pri oblikovanju in prodaji spominkov, prvo leto je bil poudarek na zgodbi in embalaži spominkov, naslednje leto uporabnosti le teh v vsakdanjem načinu življenja. V okviru tega projekta sodelujemo z 38 različnimi rokodelci, eko kmeti, medičarji in drugimi ustvarjalci iz cele Slovenije, seveda so najbolj pomembni domačini in okoliški prebivalci, pa tudi tisti, ki imajo še vedno manj poznana rokodelska znanja.

V okviru aktivnosti Jurjeve domačije sodelujemo tudi z različnimi vzgojno izobraževalnimi institucijami ter posamezniki in društvi, ki so redno prisotni v sklopu aktivnosti na domačiji, med njimi so to CIK Trejnje, JSKD Trebnje, ZKD Trebnje, TIC Trebnje, gostinski in drugi turistični ponudniki v lokalnem okolju, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (opravljanje praktičnega dela, izdelovanje raziskav in sodelovanje s študenti), Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto (stokovno sodelovanje pri popravilih in obnovi domačije), srednje šole, osnovne šole vrtci, interesne skupine, društvo podeželskih žena Tavžentroža, društvo za oživitev Trebnjega, Gostilna Javornik, Gasilci, društvo Raglje ter seveda najpomembnejše domačini. Obiskovalci lahko doživijo domačijo tudi tako, da sodelujejo pri opravilih na domačiji, pečejo kruh v krušni peči, izdelujejo različne rokodelske izdelke... Skratka doživijo dediščino na drugačen način. Poudarek je tu na sodelovanju z domačini ter inovativni pristopi pri ozaveščanju dediščine med širšo javnostjo.
Jurjeva domačija postaja prostor doživetij, uspešnost se kaže predvsem na pozitivnem odnosu do dediščine, ter tako tudi zadovoljnimi obiskovalci. Zategadelj Jurjevo domačijo poimenujemo tudi prostor doživetij.

Projekt Jurjeva domačija - prostor doživetij je uspešnejši zagotovo, zaradi novega pristopa ozaveščanja dediščine, strokovnega vodenja domačije, vodenja različnih aktivnosti, neformalno izobraževanje za različne starostne in interesne skupine. Poudariti velja, da Jurjeva domačija in vodenje le te temelji na mladih, saj pri različnih aktivnostih (čiščenje, vzdrževanje, priprava razstav, delavnic...) sodeluje več kot 13 mladih izobraženih ljudi, ki vsak s svojim znanjem in entuziazmom pripomore k ozaveščanju dediščine, ter primernim varovanjem le te. Obenem, menimo da je projekt obnove takšnega spomenika, ključnega pomena za razvoj turizma v tem prostoru ter pripomore v ozaveščanju varovanja dediščine tako med domačini kot tudi širše. Ključnega pomena je tudi vključevanje domačinov v aktivnosti, saj kulturni spomenik vzamejo za svojega.

Menimo, da le s stokovnim pristopom, inovativnimi projekti in ne romantično-nostalgičnim odnosom do dediščine lahko dediščino varujemo in oblikujemo primerne aplikacije dediščine.
Obiskovalci, ki pridejo na Jurjevo domačijo doživijo dediščino tega prostora, "dobijo" nekaj več kot le ogled. Poudariti velja, da je Jurjeva domačija, postala prostor druženja, ki je ključnega pomena za "oživljanje" kulturnega spomenika, menimo da z enkratnimi masovnimi dogodki ne moremo vzbuditi občutka "pristnosti" in "domačnosti" prostora, ki ga mora tak prostor nuditi.
Omenimo lahko tudi dobro sodelovanje z Občino Trebnje, ki je lastnik domačije, lokalnim prebivalstvom ter društvom in institucijami s katerimi sodelujemo.

www.jurjevadomacija.blogspot.com