>>> ! ! ! >>> NAHAJATE SE NA SPLETNI STRANI RAZPISA SEJALEC 2004-2010.

>>> ! ! ! >>> OD LETA 2011 DALJE JE objavljen na: http://www.btps.si/default.aspx?lng=sl

6. dec. 2007

Rezultati razpisa Sejalec 2007

Letošnja zgodba, ki je bila na tej spletni strani obiskana več kot 10.000-krat, je dobila svoj epilog.


Na 10. slovenskem turističnem forumu v Rogaški Slatini so bili razglašeni sejalci 2007!!!


Konzorcij za potniški terminal Koper
Potniško pristanišče Koper

Konzorcij za potniški terminal Koper je rezultat dobre uigranosti različnih javnih in zasebnih organizacij, katerih prispevek je bil potreben, da je Slovenija bogatejša za zanjo resnično nov turistični produkt in poznana novemu segmentu svetovne turistične populacije. Potniško pristanišče Koper odpira vrata turistom, ki jim je lahko zanimivo prav vse, kar se v turistični Sloveniji skriva za dobrimi 40 kilometri obale. Tisto, kar že dolga leta poudarjamo, je mogoče v Kopru še posebej dobro prodajati: raznoliki kotički naše države so v le pičlih nekaj urah na dosegu vsakega turista, ki nas obišče - pa četudi le za en dan z ladjo. Zato upajmo, da bo s to nagrajeno novostjo vsa Slovenija deležna še več radovednih turistov, ki si jo bodo želeli ogledati podolgem in počez.

Židana marela se je predstavila židane volje, ki je ključna sestavina tistega, kar zavod pooseblja kot pomembni in izvirni promotor naše države in tradicije. Čeprav je slovenska folkora v naši sredini že od nekdaj, so jo prav oni na nov in mladosten način približali domačim in tujim turistom. S pravimi zunanjimi strokovnimi sodelavci so trije mladeniči - ustanovitelji zavoda - poiskali tisto, kar našo rodno grudo predstavlja na suveren način. S pomočjo množice mladih, zagrizenih folkloristov iz vse Slovenije lahko zato danes po naročilu o-življajo stare običaje in po-življajo tiste, ki se jim zahoče avtohtone slovenske židane volje. Komisiji so s svojo prijavo dokazali, da je tudi stoletja stare ideje mogoče uspešno prodajati v novi obleki.


Zaliv Svetega Duha, kjer se nahaja Bioenergijski resort Salinera, ima dolgo tradicijo naravnega zdravilstva, s katerim so se ukvarjali že Benediktinci v 13. stoletju. K razvoju nove podobe resorta so jih vzpodbudile naravne danosti, energetsko ugodna lega in sodobni turistični trendi vračanja k naravi in zdravemu načinu življenja. Čeprav je rdeča nit njihove ponudbe bioenergija, ki ni pogosta spremljevalka slovenskega turizma, so s svojo domiselnostjo, kakovostjo in predanostjo prepričali strokovno komisijo, da znajo zapluti v nove vode.

Enak duh je komisija začutila tudi v ekipi Zavoda za turizem Ljubljana, kjer so z interdisciplinarnim sodelovanjem različnih ljubljanskih organizacij vzpostavili turizmu namenjen interaktivni spletni zemljevid, ki se spogleduje s tistimi najbolj razširenimi po svetu. Vpliv informacijske in komunikacijske tehnologije je v sodobnem turizmu še kako močan (pa vendar včasih še vedno prezrt), zato si za visoko uvrstitev informatike v svojih razvojnih prioritetah Zavod za turizem Ljubljana upravičeno zasluži to priznanje.

16. okt. 2007

Zaključni obisk komisije Sejalec 2007 (osrednja S)

Predstavniki komisije Sejalec 2007 so opravili še zadnji letošnji obisk finalistov razpisa Sejalec 2007. Najprej je komisija obiskala avtorje interaktivnega spletnega zemljevida Ljubljane. Židane volje je nadaljevala s pogovorom o organizaciji slovenskih večerov. In zadnji ogled opravila v okolju prijaznih termah nedaleč stran od Ljubljane.

Sedaj je na vrsti izmenjava mnenj in točkovanje vseh prejetih prijavnic, med katerimi bodo izbrani zmagovalci. Ti bodo razglašeni na decembrskem Slovenskem turističnem forumu, ki ga organizira Slovenska turistična organizacija.

10. Interaktivni spletni zemljevid Ljubljane
12. Okolju prijazne Terme Snovik
20. Slovenski večeri Židane marele

(foto: Dejan Križaj)

10. okt. 2007

Novo mesto in Železne dveri (JV,V Slovenija)

Naslednja dva ogleda komisije Sejalec 2007! Prva točka je bilo splavarjenje na novomeški lepotici, kjer se stekajo različni turistični tokovi. Druga pa je bila preko Mure, na prleški domačiji, kjer se med ohranjanjem kulturne dediščine pečejo slastne dobrote.

01. Hiša tradicij Milan Belec
07. Rudolfov splav v Novem mestu

(foto: Dejan Križaj)


5. okt. 2007

Dva morska obiska (JZ Slovenija)

Tokrat se je komisija najprej odpravila na ogled rezultatov skupnih primorskih naporov, da se čimveč križark in njihovih turistov dotakne naše Obale in Slovenije. Drugi del obiska pa je bil namenjen nastanitvam posebne vrste, kjer se lahko oskrbite s še posebej neotipljivim (intagible) turističnim blagom - bioenergijo.

08. Bioenergijski resort Salinera
16. Potniško pristanišče Koper


(foto: Dejan Križaj)

21. sep. 2007

Drugi ogled komisije (J Slovenija)

Drugi ogled komisije je najprej zajel nove dogodivščine, s katerimi lahko krepite lastni in timski duh v slovenskem podzemlju. Nato so bile na vrsti zgodbe in razlage skrivnostnega presihajočega jezera, kot jih poznajo in povejo le domačini. Ogled je bil ta dan zaokrožen z muzejsko trgovino mojstrovin slovenskih suhorobarjev.

05. Muzejska trgovina Ribnica
17. Interpretacijski center Cerkniško jezero
18. Team building program v Postojnski jami


(foto: Dejan Križaj)

13. sep. 2007

Komisija pričela z ogledi (SZ Slovenija)

Potem, ko so vsi finalisti razpisa Sejalec 2007 oddali končne prijavnice s podrobnimi odgovori na vprašanja o razvoju in rezultatih predstavljenih novosti, je strokovna komisija pričela z ogledi.

Najprej so pregledali ekološko naravnan in od domačih ter tujih avanturistov dobro obiskan trentarski eko kamp. Nato so se podali na popotovanje po blejskem gradu v spremstvu grofa in tiskarskega vajenca. Obnovili so poznane in spoznali nove skrite bisere slovenske ponudbe, kamor goste napotijo v recepciji blejskega hotela. Zaključili pa so s kančkom nostalgije v radovljiški lectarski delavnici.

02. Lectarska delavnica v gostilni Lectar
06. Kulinarično popotovanje na Blejskem gradu
09. Adrenalinčkov Eko Kamp Korita
19. Informacijsko-prezentacijski sistem v Hotelu Lovec

(foto: 3x Dejan Križaj, zadnja slika: Tomaž Košir)

18. jun. 2007

Kandidati za finaliste

Predstavljamo 14 izbranih kandidatov za finaliste. Postavljena meja za izbiro je bila doseženih 50% točk od 100% možnih. Ocenjevanje je opravila sedemčlanska komisija (2 gospodarstvenika, predstavnik MG, 3 akademiki, predstavnik STO). Glasovali so s točkami: 1 (kandidat za finalista), 0,5 (ne morem se odločiti), 0 (ni kandidat za finalista). Izbrane so bile naslednje predprijave:

01. Hiša tradicij Milan Belec

Status finalista dobijo tisti kandidati za finaliste iz seznama, ki do 1.9.2007 oddajo končno prijavnico, ki jo bodo prejeli na elektronski naslov. Vse finaliste bo komisija v jeseni obiskala ali pa jih bo povabila na predstavitev njihove novosti v prostore STO v Ljubljani.

21. maj 2007

Zbiranje predprijav zaključeno


Slovenski turizem je povedal svoje! Na vprašanje, s čim novim, izvirnim in uspešnim se lahko pohvalijo, je letos na razpisu Sejalec 2007 odgovorilo 20 avtorjev predprijav. Odličen odziv in kopica novih idej!

Njihove vsebine so vam na voljo na tej spletni strani. Da si boste razpršenost predprijav še lažje predstavljali ali se celo odpravili na potep do katere od prijavljenih novosti, lahko kliknete na interaktivni ZEMLJEVID predprijav. (Za prikaz je bilo uporabljeno novo orodje na spletni strani Google Maps, v kratkem pa podobno rešitev napoveduje slovenski portal Najdi.si.)

Prav tako vas med zgornjimi povezavami čaka tudi opis nadaljevanja razpisa (Potek), v sklopu katerega bomo najprej izbirali finaliste, kasneje pa tudi zmagovalce letošnjega razpisa.

Če želite pomagati pri izbiri, ste vabljeni, da predprijave komentirate. Kako to storite, vam razlaga zelena puščica na desni strani ekrana.

Obilo zabave pri prebiranju in potepanju!

20. maj 2007

Slovenski večeri Židane marele

Židana marela je skupina mladih sodelavcev iz različnih področij (kultura, novinarstvo, ekonomija, zdravstvo, odnosi z javnostmi, ekologija, ter državne in evropske študije), ki nam je skupno večletno delovanje v turizmu. Vsi smo že dolga leta turistični vodniki, nastopali pa smo tudi v vlogah turistov, popotnikov, naročnikov (gostovanje poslovnih partnerjev) in kritikov (novinar) turistične ponudbe, ter se s turizmom ukvarjali tudi teoretično (študij ekonomije turizma). Zgroženo smo opazili, da v slovenski turistični ponudbi manjka ključna storitev. Povsod po svetu namreč organizirana turistična potovanja vključujejo vsaj eno srečanje z gastronomijo in folkloro obiskane dežele, ki vključuje tradicionalne plese, glasbo, hrano in pijačo ter seveda zabavo. Pri nas je bila tovrstna ponudba šibka, neorganizirana oz. je sploh ni bilo. Slovenija je bila zaradi tega ob čudovito možnost za nevsiljivo predstavljanje svoje bogate dediščine, tuji gostje pa ob priložnost za dobro in poučno zabavo.

Turistični entuziasti smo zato - sprva kot Slovenski večeri s.p. - sedaj pa kot Zavod Židana marela, navezali stike s folklornimi skupinami, ljudskimi godci in dobrimi gostilnami, ter slovensko turistično ponudbo obogatili z nujnim: "Slovenskimi večeri". Ti so namenjeni vsem turistom, ki želijo v prijetnem vzdušju žive glasbe, petja, plesov, domače hrane in dobre kapljice spoznati pravo slovensko gostoljubnost, in turističnim agencijam, ki želijo presenetiti in obogatiti program svojim gostom. Zgodba pa s "Slovenskimi večeri" še zdaleč ni končana. Slovenija ima bogato dediščino, ki se jo da čudovito vključiti v turizem. Svojo ponudbo smo zato razširili tudi z drugimi produkti. Večina jih izhaja iz slovenske dediščine, nekateri pa z dediščino niso neposredno povezani, vendar predstavljajo zanimivo novost na slovenskem turističnem trgu.

SLOVENSKI VEČER je družaben dogodek, ki v prijetnem vzdušju žive glasbe, petja, plesov, domače hrane in dobre kapljice predstavlja osnove tradicionalne slovenske gostoljubnosti in zabave. Slovenske večere pripravljamo na različnih lokacijah po Sloveniji, pri čemer izbiramo gostinske obrate s primernim ambientom in ponudbo. V poprečju dogodek traja tri ure. Ob prihodu gostom zaželimo tipično slovensko dobrodošlico: s "šklojcami" (suhim sadjem) in šilcem domačega ob prešernih zvokih harmonike. Prikupni pari v nošah jim podarijo rdeče nageljne in jih odpeljejo na prizorišče. Jedilnik, ki ga sestavljajo značilne slovenske jedi, obsega vsaj predjed, glavno jed in sladico. Vsak gost dobi kozarec hišnega vina ali brezalkoholne pijače, na mize postrežemo tudi vodo.

Večer se odvija v prijetnem vzdušju glasbe, petja, plesa, domače hrane in dobrega vina. Za glasbo poskrbijo naši godci, ki v živo igrajo slovensko ljudsko in ponarodelo glasbo. Folklorna skupina oblečena v tradicionalne noše predstavi ljudske plese z različnih koncev Slovenije, šege, navade in tradicionalne zabavne igre, pri katerih sodelujejo tudi gosti: »pouštertanc«, osamljeni stol, ples s klobuki, kačo vit, povorka, tekmovanje v vriskanju, predstavitev in igranje na kmečka orodja, ipd. V program vključimo tudi "šolo polke", kjer gostje na praktičen način spoznajo in osvojijo tipične slovenske polke (špic polka, trikoračna polka, ajnc polka, ta potrkana...) in "modno revijo noš", pri kateri folklorna skupina gostom predstavi bogato slovenskih izročilo ljudskih noš različnih pokrajin, stanov in obdobij ter slovensko narodno nošo. Ob zaključku večera folklorna skupina ob vriskanju in zvokih harmonike goste pospremi do odhoda.

"Slovenski večer" je projekt, ki zapolnjuje pomembno vrzel v slovenski turistični ponudbi, saj na celovit, zanimiv in kratkočasen (a nikakor ne banalen) način predstavi slovensko gostoljubnost, kulinariko, pivsko (zlasti vinsko) kulturo in kulturno dediščino. Nekateri ponudniki turističnih storitev so že poskušali s podobnimi produkti, vendar so bili le-ti preozko, premalo strokovno in preveč "komercialno" zastavljeni, zato se niso obdržali.

V Židani mareli smo se temu izognili zlasti s pazljivo izbiro svetovalcev, sodelavcev in izvajalcev. Ponosni smo predvsem na sodelovanje z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prvotna strokovna kritika in svetovanje, ki nam je pomagalo "izpiliti" Slovenski večer in drugo ponudbo, se je kmalu poglobilo v sodelovanje pri projektih oz. programih. Tudi akademske in ljubiteljske folklorne skupine s katerimi sodelujemo so s svojim posluhom za ločevanje med zabavnim in banalnim, ter seveda s trudom, ki ga vlagajo v nastope, pomembno prispevale h kakovosti Slovenskih večerov.

Opozorili bi še, da smo se na Sejalca 2007 prijavili s splošnim "Slovenskim večerom", pripravljamo pa tudi krajevno obarvane večere, ki v program - poleg "splošne" slovenske - vključujejo tudi specifiko kraja/lokacije v katerem se izvajajo (prekmurski, primorski, hribovski... in posebej: romski).

Zavod Židana marela je nastal z namenom vključevanja bogate slovenske dediščine v turistično ponudbo, in "Slovenski večer" je že od začetka naš najpomembnejši projekt, zato seveda ne moremo reči, da smo zaradi predloga "uspešnejši", prav gotovo pa lahko trdimo, da nam je s slovenskim večerom uspelo. Povpraševanje po Slovenskem večeru in spremljajočih programih raste skorajda eksponentno, kar kaže, da je bila tovrstna ponudba nujno potrebna, in da nam je uspelo na kakovosten način zapolniti tržno nišo (ki bi ji lahko glede na velikost lahko rekli kar "tržna dvorana"). Zadovoljni in nasmejani gostje, ki se nam ob odhodu zahvaljujejo za čudovit večer, pa so močna vzpodbuda za vnaprej.

Več informacij.

Informacijsko-prezentacijski sistem v Hotelu Lovec

Best Western Premier Hotel Lovec se nahaja v središču Bleda. L. 2005 je bil popolnoma obnovljen (delno s pomočjo strukturnih skladov EU), ima štiri zvezdice ter lasten wellness center. Iz hotela se odpira pogled na jezero, na Julijske Alpe in Karavanke ter je odlično izhodišče za različne izlete, športne aktivnosti in obisk okoliških znamenitosti. Hotel Lovec je del hotelske verige Best Western in je v lasti hotela Slon iz Ljubljane. Tomaž Košir, rojen 2.1. 1973 v Kranju. Diplomiral l.2000 na Fakulteti za družbene vede. Do redne zaposlitve opravljal dela v marketinških in prodajnih oddelkih slovenskih in mednarodnih podjetij. Začetek dela v turizmu in hotelirstvu predstavlja hostel Celica, kjer sem od l. 2003 - 2004 opravljal delovne naloge receptorja in vodnika po muzejskem in umetniškem delu objekta. L. 2003 opravil tečaj za lokalnega turističnega vodnika Bleda, Bohinja in Kranjske Gore. Od leta 2005 sem redno zaposlen v Best Western Premier Hotelu Lovec na Bledu, ki je za leto 2006 prejel Best Western Quality Award. Opravljam delovne naloge receptorja, lokalnega turističnega vodnika, fotografa, promotorja in animatorja.

Predprijava zajema Microsoft Powerpoint prezentacijo - animacijo naravnih in kulturnih znamenitosti in nakupovalni vodič Zgornje Gorenjske oz. turistične regije Julijske Alpe ( Bled z okolico, Bohinj z okolico, Kranjska Gora Vršič - dolina Trente - Bovec (reka Soče ter vodni & ostali športov ) - Kobarid ( I. svetovna vojna) - Tolmin - Transalpina (bohinjska proga), srednjeveška-zgodovinska podoba Dežele (Radovljica, Begunje) ter fužinarske Krope, zgodovinski pregled in mestne znamenitosti Ljubljane ter 20 trgovskih, obrtnih, storitvenih in uslužnostnih podjetij na blejski Promenadi - Cesti Svobode na blejskem letoviškem središču

V stiku z gosti - turisti tj. "delu na terenu" sem dognal, da boljša kot je informiranost ciljne klientele, lažje se le-ti odločajo za obisk znamenitosti. Na osebni ravni sem si tako zastavil cilj kreiranja atraktivnega medijskega sporočila tj. informacije ki jo gost - turist potrebuje za čim lažje odločanje in preživljanje dopusta, predvsem za potrošnjo "počitniškega proračuna". V osnovi gre za izkoriščanje multiplikativnega učinka turističnega gospodarstva, saj gost - turist s svojo potrošnjo spodbudno vpliva na dokaj širok diapazon (turističnega) gospodarstva. Metoda in tehnika graditve atraktivnega medijskega sporočila o turistični destinaciji namenjenega gostom, predstavlja lastni poskus oblikovanja integralnega turističnega produkta. Izhaja iz lastnih znanj, spoznanj in samoopazovanj (sebe kot turista) in je del poslovne strategije hotela, ki z blagovno znamko Premier teži h odličnosti in ter gradi turistično - hotelirsko miselnost zavezano h osebni gostoljubnosti.

V mladinskem hotelu Celica v Ljubljani sem turistične informacije podajal v njihovi materialni obliki (prospekti, zemljevidi, brošure…). V drugi fazi v hotelu Lovec sem začel s fotografiranjem turistično atraktivnih vsebin tj. naravnih in kulturnih znamenitosti (gora, slapov, jezer, sotesk…). Le-te fotografije sem prikazoval individualnim gostom na prenosnem računalniku z namenom motivacije raziskovanja TNP. V tretji fazi sem začel sestavljati Powerpoint prezentacije – animacije. Za nakupovalne potrebe gostov sem se povezal z trgovskimi in obrtnimi lokali na blejski promenadi in izdelal prezentacijo - nakupovalni vodič. Prezentacija je bila uvedena v poslovanje podjetja z januarjem 2006. V hotelu Lovec je bil izveden projekt nabave plasma televizije (120 cm) ter povezave z recepcijskim računalnikom, iz katerega se prezentacijo upravlja in prikazuje poljubne vsebine, glede na interes individualnega gosta. Rezultate dnevno spremljam na recepciji preko vsakodnevnih stikov z gosti, katerim posnamem CD s prezentacijo kot darilo. Prezentacija vključuje stalno nadgrajevanje (fotografiranje, zbiranje tekstov, prevodov).

S preglednostjo ponudbe naravnih znamenitosti ter trgovskih & obrtnih lokalov se dvigne zadovoljstvo klientele, ki posledično več potroši znotraj hotelskega kompleksa (podaljševanje nočitev, obisk wellnessa ter gostinskih obratov), stopnja potrošnje pa se dvigne tudi v samem turističnem območju (ogled lokalnih znamenitosti, prevoznine (pletnarji, fijakerji), najem športne opreme in storitev, obisk trgovskih, obrtnih, gostinskih lokalov...) s tem pa vzdržuje cel niz delovnih mest ter zagotavlja sredstva za nadaljnje investicije in razvoj. S primerno predstavitvijo raznolikosti možnosti individualnim gostom si ne zagotavljamo samo povečano potrošnjo ob obstoječem obisku, temveč si zagotavljamo možnosti za vračanje gostov tj. pridobitvi stalne klientele. S podaljševanjem nočitev se je tako povečal prihodek podjetja. Dvig zadovoljstva gostov najbolj odražajo vtisi iz knjige gostov ter oddani interni vprašalniki. Ker TNP ponuja 1001 možnost za oddih in rekreacijo, je v teku raziskovanje in izdelava novih mikro destinacij izpeljanih iz glavnih tematskih poti. Hotel Lovec je edini hotel na Bledu, ki ima tovrstni informacijsko-prezentacijski sistem v 6 tujih jezikih.

Več informacij.

Team building program v Postojnski jami

Postojnska jama turizem je upravljalec naravne in kulturne dediščine: Postojnskega in Predjamskega jamskega sistema ter Predjamskega gradu. Naše poslanstvo je zato varovanje in ohranjenje dediščine, ki jo želimo skozi ustrezne načine kakovostno interpretirati obiskovalcem. Zavedamo se občutljivosti dejavnosti, v kateri delujemo in je na eni strani podvržena visokim naravovarstvenim in kulturnovarstvenim standardom, na drugi pa visokim pričakovanjem, željam in občutljivosti obiskovalcev. Postojnska jama in Predjamski grad sodita med vodilne atrakcije v Sloveniji. To dejstvo podpirajo število obiskovalcev obeh znamenitosti, načini trženja, dodatni integralni produkti na destinaciji, način vodenja in vsa spremljevalna infrastruktura in storitve, ki so se razvile v zadnjih desetletjih. Ponosni smo na pred kratkim obnovljeno kulinarično prireditveno središče Jamski dvorec, ki se ponaša z najvišjo kakovostjo storitev.

Največji delež še vedno zavzemajo enodnevni obiskovalci. Z uvajanjem dodatne incentive ponudbe, ki vključuje doživetja v jamah in gradu, storitve v gostinstvu in hotelirstvu ter visoko dodano vrednost prireditvenega menedžmenta stopamo tudi na poslovni trg. Na trgu smo zaznali izjemno veliko zanimanje za motivacijska incentive srečanja, predvsem med naročniki kot so velika mednarodna podjetja. Ocenili smo, da lahko združimo edinstveno okolje, odlično kulinariko in znanje partnerjev pri projektu. Zato smo leta 2005 začeli razvijati doživljajske incentive programe, kamor smo uvrstili team building oziroma motivacijska srečanja. Teambuilding programe smo razvili in oblikovali s tremi zunanjimi sodelavci (Majhen Anton, Omejec Tomislav in Mekinc Janez) ter jih že v začetni fazi razdelili na zabavne teambuilding programe in profesionalni teambuilding program.

Gre za izredno prijetno in nevsakdanje druženje na posebej prirejenih delavnicah v Postojnski jami ali Predjamskem gradu, kjer se izvajajo natančno določene vaje, ki pripomorejo k izgradnji teama, pri tem pa imajo vpliv tako na posameznika kot na celotno skupino. Dejansko skozi sproščeno igro omogočijo skupini ljudi, da vzpostavi medsebojne vezi, ki se v nadaljevanju krepijo.

Značilnost tovrstne ponudbe pri nas je, da je prilagojena na jamsko okolje – odvija se v Postojnski jami in delno v Predjamskem - jamskem gradu. Programi so namenjeni podjetjem in drugim organizacijam, ki želijo ustvariti kreativno in visoko motivirano delavno okolje, v katerem bo vsak posameznik pripomogel k skupnemu cilju oziroma želijo organizacijsko kulturo dvigniti na višji nivo. Primeren je za vse strukture v podjetju; podjetje se lahko odloči, ali bo team building potekal na nivoju istih hierarhičnih skupin ali mešano (vse hierarhične skupine).

Profesionalni team building je namenjen predvsem vodstvenim, vodilnim in strokovnim sodelavcem, ki pogosto delujejo v projektnih ali drugih teamih oziroma tistim, ki želijo trajno vpeljati elemente temskega dela v svojo vsakdanjo prakso oziroma se soočajo z določeno vrsto težav pri svojem delu.

V sodelovanju z zunanjimi sodelavci je razvitih pet programov, ki so namenjeni različnim ciljnim skupinam, in sicer:
- podzemna orientacijska avantura
- družabni team building
- osnovni team building
- profesionalni team building in
- profesionalni modularni team building.

Razvoj inovacije je potekal po naslednjih fazah:
1.faza: analiza trga na segmentu prireditvene dejavnosti in na segmentu ponudbe team buildinga v Sloveniji
2.faza: iskanje strateškega partnerja,saj smo zaradi nadzora nad kakovostjo izvajanja storitve želeli samo enega izvajalca.
3. faza: nabor partnerjev, izbira podjetja Paideia d.o.o., skupno vzpostavljanje in razvoj produktov

Poskusno trženje se je začelo konec leta 2005, ko smo imeli že nekaj dogodkov, v redno poslovanje podjetja pa smo produkte vpeljali v letu 2006 (januar-maj). V prilogi je vabilo poslovnim partnerjem na študijsko srečanje, na katerem smo predstavili produkt.

V regiji razvijamo podobne produkte s sorodnimi ponudniki: Navtične team buildinge v sodelovanju s podjetjem Marina Koper d.o.o., Koper. Skupen nastop na trgu s ponudnikoi »Outdoor« team buildingov na Kaliču – podjetje Biosfera, športno društvo, Ljubljana. S tem sodelovanjem in uvajanjem smo začeli razvoj destinacije na področju doživljajskega oz. adrenalinskega turizma.

Spremljanje rezultatov inovacije:
- vsebinska in finančna poročila po posameznem dogodku
- ankete o zadovoljstvu strank
- skozi mesečna kontrolinška poročila
- skozi letne poslovne izkaze podjetja

Konstanten razvoj je edina možnost dolgoročnega obstoja produkta. Za to poskrbimo z naslednjimi aktivnostmi:
- predlogi za izboljšave s strani zunanjih sodelavcev, ki programe izvajajo
- predlogi za izboljšave s strani udeležencev programov
- predlogi za izboljšave s strani zaposlenih v podjetju

- s konstantnim monitoringom nad kakovostjo in potekom programov
- z izmenjavo izkušenj z ostalimi ponudniki storitev v Sloveniji in po svetu.

Jamski team building se po ostalih razlikuje predvsem po okolju: odvija se v kraški jami. Dogajanje je omejeno na jamsko okolje in udeleženci morajo priti do primernih rešitev v danih okoliščainah. Prostorske in naravne "omejitve" v takem okolju vplivajo na to, da gostje res dajo čimveč od sebe. Jamski team building se odvija v neturističnem delu Postojnskega jamskega sistem, ki še dodatno vpliva na vzdušje in doživetje samega programa. Naloge, ki jih morajo udeleženci rešiti, so prilagojene samemu okolju.Po tržnih analizah smo ugotovili, da gre za edinstvene programe v svetovnem merilu.

Zaenkrat smo dosegli vse zadane cilje:
- uspešna uvedba produkta
- uspešen marketinški preboj na trgu
- pridobivanje znanih podjetij in javnih zavodov v Sloveniji (Drogakolinska, sodišče, Simobil, NLB, Volvo Slovenija, Kompas, T&T promet)
- pridobivanje znanih podjetij iz tujine (Volvo Hrvaška, Novartis)
- kontinuiran razvoj produktov in širjenje na destinacijo

Zaenkrat beležimo izjemno pozitivne odzive na programe, tako kar se tiče inovativnosti, okolja, v katerem se odvijajo in nenazadnje kakovosti izvedbe programov. Točko preloma smo dosegli in presegli konec leta 2006, torej že v prvem letu poslovanja. V letu 2007 nadaljujemo z dobičkonosnostjo programa, kar načrtujemo tudi v naslednji hletih.

Inovacija je pozitivno vplivala na vplivala na spremembe v podjetju, in sicer:
- pozitiven odnos zaposlenih do novih programov in posledični dvig motivacije
- povečano število zaposlenih v vodniški in gostinski službi znotraj podjetja
- sodleovanje zapsolenih pri izboljšavah in kreiranju novih produktov.

Inovacija je pozitivno vplivala na nov pojav inovacij. Povečalo se je število predlogov za izboljšave s strani zaposlenih, povečalo se je število zainteresiranih subjektov iz regije za sodelovanje s podjetjem Postojnska jama turizem d.d. Inovacija je vplivala tudi na spremembo ugleda podjetja Postojnske jame, turizem in regije v pozitivnem smislu.

Družabni team building programi so nadgradnja že predhodno obstoječih jamskih trekingov oz. t.i. alternativnih ogledov jam, ki so bili v predhodni fazi namenjeni zahtevnejšim individualnim gostom - obiskovalcem Postojnskega jamskega sistema. Jamski trekingi so dopolnjeni z zanimivimi igrami v jami, animacijo in novimi, še skrivnostnejšimi in zanimivejšimi potmi, s ciljem zabave za naročnika oz. udeležence. Ta program je primeren za podjetja, ki želijo: (1.) popestriti svoje poslovne (proslave, obletnice, novoletne ipd.) ali izobraževalne dogodke, (2.) motivirati svoje zaposlene - nagraditi zaposlene ali poslovne partnerje, (3.) preprosto poskusiti nekaj novega.

Pri drugem produktu, team buildingu, gre za izvedbo izobraževalnega programa, ki je s pomočjo različnih fizičnih in logičnih vaj sestavljen tako, da posreduje rešitve na težave naslednjih področjih:
- komunikacija v teamih
- reševanje problemov in konfliktov
- prevzemanje vlog / podrejenost
- učinkovitost v delovanju teama itd.

Od podzemnih pustolovščin se team building programi ločijo predvsem po širši izvedbi vaj, spremljanju udeležencev s strani usposobljenih strokovnjakov in izdelavi celotnega poročila v skladu z vsebino, dogovorjeno z naročnikom.

19. maj 2007

Interpretacijski center Cerkniško jezero

JEZERSKI HRAM Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine deluje v Dolenjem Jezeru ob Cerkniškem jezeru. Organiziran je kot zasebni zavod, ki ga je ustanovil Vekoslav Kebe in deluje od leta 1998. Glavna dejavnost zavoda je razvijanje inovativnih oblik interpretacije naravne in kulturne dediščine in izvajanje programov predstavitve dediščine za obiskovalce. Največji del obiskovalcev predstavljajo šolske skupine, precej je tudi raziskovalnih skupin. Zaznan je porast tujih obiskovalcev, v ta namen so organizirane predstavitve v angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in češkem jeziku.

Zavod prispeva k ozaveščanju prebivalcev o pomembnosti naravnega okolja in k ohranjanju naravne in kulturne dediščine tega področja, hkrati presega lokalno raven osveščenosti in zagotavlja promocijo tega območja v mednarodnem okolju. Jezerski hram je med šolami, turističnimi agencijami in strokovnimi institucijami na področju varovanja naravne in kulturne dediščine v slovenskem prostoru prepoznavna in kakovostna storitvena ponudba, predvsem zaradi dostopnosti, inovativnosti in raznovrstne ponudbe.

S tem pozicionira ne samo Cerkniško jezero, temveč tudi Slovenijo kot destinacijo med tiste, ki na izredno inovativen način prispevajo hkrati k ozaveščenosti in prepoznavnosti turizma v svetu. Interpretacijski center je bil namreč prepoznan kot primer dobre prakse upravljanja z jezeri s strani projekta AlpLakes. Zavod aktivno sodeluje z raziskovalnimi institucijami (SAZU, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej), institucijami za varovanje narave ter strokovnjaki s področja varstva naravne in kulturne dediščine.

Predlagana inovacija - INTERPRETACIJSKI CENTER CERKNIŠKO JEZERO obsega naslednje sklope:

1.Živa maketa Cerkniškega jezera
Prikazuje geografski del cerkniške doline, ponazorjeni so vsi hribi in naselja. Maketa je po načinu izdelave in izbiri materialov unikat, kar priča tudi status modelne zaščite na Uradu za intelektualno lastnino RS. Ob interaktivni interpretaciji natančno spoznamo delovanje vodnega sistema oz.nastajane in presihanje kraškega fenomena Cerkniškega jezera. Prikaz vodnega sistema na maketi spremljajo tonski posnetki življenja ob jezeru, tako resnično občutimo vso naravo. Edinstvena interpretacija služi tako izobraževalnemu, kulturnemu kot turističnemu namenu.

2. Multivizija
Multimedijska predstavitev Cerkniškega jezera v vseh štirih letnih časih v sliki, besedi ter ob spremljavi glasbe, ki se prepleta z originalnimi posnetki iz narave, predstavlja sodoben prikaz Cerkniškega jezera podprt z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Multivizijska predstavitev je s ciljem predstavitve Cerkniškega jezera tujim obiskovalcem prevedena v angleški, italijanski, nemški, francoski in češki jezik.

3. Etnološka zbirka
Ureditev etnološke zbirke starih orodij in pripomočkov za življenje z jezerom.

4. Delavnica za izdelavo čolnov drevakov
Ta sklop je zadnji v nizu sklopov INTERPRETACIJSKEGA CENTRA ter je nastajal v sodelovanju s strokovnimi institucijami, s strani ministrstva za kulturo je bila delavnica za izdelavo drevaka prepoznana kot dediščina nacionalnega pomena. V okviru tega sklopa so bili upoštevani stokovni kriteriji zbiranja, obdelovanja in hranjenja podatkov. Sklop je bil zaključen 30.9.2005.

Za promocijo INTERPRETACIJSKEGA CENTRA je bila oblikovana in stiskana nova zloženka : INRERPRETACIJSKI CENTER. Interpretacijski center predstavlja zokroženo turistično storitev, ki vsebuje ključne komponente, ki so tudi v skladu z strategijo turističnega razvoja Slovenije, in sicer: vključenost naravne vrednote Cerkniško jezero v turistično ponudbo na izredno izviren način, valorizacija naravne vrednote Cerkniškega jezera, jezero je postalo dostopno in razumljivo vsakomur, tudi razvoj področja jezera in pa opozarjanja na varovanje sta v harmoniji, vključenost kulturne dediščine Cerkniškega jezera v turistično ponudbo (čoln drevak, ribiški pripomočki, drsalke), avtentičnost

Interpretacijski center je novost, popolnoma nova metoda spoznavanja naravnih pojavov, kulturne dediščine in ozaveščanja posameznikov in skupin o pomembnosti naravnega okolja. INTERPRETACIJSKI CENTER je zasnovan doživljajsko, pomembno je poudariti, da je center zasnovan v smislu turistične atrakcije na osnovi naravnega fenomena svetovnega slovesa.

Presihajoče Cerkniško jezero nudi turistu vsakič drugačen obraz - obiskovati bi ga morali vse leto, pa še nebi videli vseh lepot in različnih obrazov, ki jih jezero nudi. Interpretacijski center pa nudi turistu prav to - spoznanje jezera do potankosti v vseh letnih časih in kar šteje še več, center je zasnoval domačin, ki spremlja jezero že petdesetletje.

Ko obiskovalec obišče Interpetacijski center si najprej ogleda maketo Cerkniškega jezera, ki natančno ponazarja delovanje jezera - voda priteče in odteče natanko tako kot v naravi, poleg prisluhne originalnim posnetkom narave ob jezeru, ter pripovedi avtorja modela, ki je domačin. Na tem mestu torej spozna delovanje jezera preko modela, nakar se preseli v nadstropje višje, kjer v besedi in sliki, preko multivizije spozna jezero v štirih letnih časih, posnetke jezera in življenja ob njem, katere lahko ujame v objektiv le domačin, človek ki živi s krajem in jezerom. Poleg tega je obiskovalcem na ogled etnološka zbirka z vsemi starimi ribolovnimi pripomočki, drsalkami in ostalimi avtentičnimi rekviziti. Da je predstava o jezeru popolna, je na ogled še delavnica za izdelavo drevakov - to je jezerski čoln, na ogled so vsi pripomočki za izdelavo, pa tudi čoln Drevak, ki je posebnost presihajočega Cerkniškega jezera. Inovativna oblika interpretacije naravne in kulturne dediščine se kaže v vseh sklopih interpretacijskega centra. Nenazadnje je naš predlog drugačen v tem, da je Interpretacijski center voden družinsko, s strani ljudi ki živimo neposredno ob Cerkniškem jezero v vasi Dolenje Jezero. Slednja informacija daje centru še posebno vrednost, tudi po odzivih naših obiskovalcev, ki cenijo s kakšno predanostjo in resnično zavestjo za ohranitev naravnega okolja Cerkniškega jezera delujemo.

INTERPRETACIJSKI CENTER, je nastal na osnovi dejanske inovacije ter bil načrtno vsakoletno oplemeniten z dodatnimi vsebinami, kar kaže na sistemsko poslovno razmišljanje in dosega preko inovativnih vsebin višjo dodano vrednost storitev.

Vsako leto naš center obišče vse več turistov, tako domačih kot tujih. Do končne faze smo realizirali dve zaposlitvi, kratkoročno se kaže potreba po povečanju za še eno delovno mesto.

Interpretacijski center promovira širšo okolico Cerkniškega jezera kot inovativno in povezano regijo, ki gradi svojo konkurenčno prednost na izvirnosti in pa nenavadnosti ponudbe, kajti tovrsten prikaz naravnega pojava in predstavitve naravne znamenitosti v širšem je edini. Center združuje promocijo naravnega okolja, kulturne dediščine in dediščine navad domačinov. Hkrati upošteva bistvene sestavine za dologoročni, ekološki razvoj, ki so naravno okolje kot osnova, lokalno prebivalstvo in pa kulturno ter socialno okolje.

Z izgradno interpetacijskega centra smo izboljšali turistično ponudbo, predvsem na osnovi prijemov turističnega managementa - vložki v šolanje domačega kadra v smeri turizma in projektnega managementa. Motivirali in tesneje smo med seboj povezali ostale turistične ponudnike v okolici Cerkniškega jezera, tako da lahko ponudimo vsebinsko izpopolnjen, avtentičen, a še vedno okolju prijazen turistični proizvod. Tako kot evropski turizem tudi naš razvoj temelji na:
- razvijanu dostopnosti informacij, ki so ključnega pomena v turizmu,
- na usposabljanju, kajti turizem je panoga, ki potrebuje načrtno šolane in specifično izobražene ljudi,
- izrednega pomena je kakovost same storitve (nenehno delovanje v smeri izboljšanja)
- in pa uvajanje novih tehnologij in načinov prezentacije ter seveda opozarjanje in delovanje v smislu trajnostnega razvoja turizma na Cerkniškem jezeru.

Več informacij.

Potniško pristanišče Koper

Konzorcij za potniški terminal Koper so decembra 2003 ustanovile Mestna občina Koper, Luka Koper d.d., Istrabenz d.d. ter Območna zbornica Koper z namenom razviti pomorski potniški promet z ladjami za turistična križarjenja.

Dne 28.04.2005 je v koprsko pristnišče priplula prva večja potniška ladja Minerva II, ki je pripeljala 650 potnikov in 300 članov posadke.

Konzorcij za potniški terminal Koper je prvi sistematično pristopil k trženju Slovenije kot nove destinacije za ladijska križarjenja. Pristopili smo k oglaševanju koprskega pristanišča (kot potrebne prometne infrastrukture) ter Slovenije kot privlačne, raznolike, varne in naravno-ohranjene turistične destinacije za križarjenja.

Zaradi našega predloga je Slovenija danes uvrščena na svetovni zemljevid destinacij za križarjenja, zaradi česar bo našo državo v letu 2007 z ladjami za križarjenja obiskalo približno 25.000 turistov ter 12.000 članov posadke iz ladij. Obiskovalci se ne zadržujejo le v Kopru oziroma na Obali, temveč obiskujejo tudi bolj oddaljene turistične znamenitosti od istrskega zaledja, Postojnske in Škocjanske jame, Lipice, Ljubljane, Goriških brd, Bohinjskega in Blejskega jezera do ostalih "manjših" atrakcij (grad Socerb, Hrastovlje...).

Lokalno turistično vodenje v občini Vipava

Občina Vipava je konec leta 2004 ustanovila neprofitni zavod Center za razvoj podeželja TRG Vipava (v nadaljevanju TRG) in na ta zavod prenesla tudi izvajanja določenih nalog na področju razvoja turizma v občini. TRG je tudi eno od desetih podeželskih razvojnih jeder v Sloveniji in edino v Goriški statistični regiji. Tako TRG izvaja program Podeželsko razvojno jedro in ostale projekte s področja razvoja podeželja in turizma. V sklopu TRGA deluje tudi Turistično informacijski center. TRG izvaja različna usposabljanja namenjena razvoju podjetniške dejavnosti na podeželju ter nudi podporo trženju produktov s podeželja. TRG nudi lokalno turistično vodenje in pomoč skupinam pri organizaciji izletov po Vipavi in vipavskem podeželju.

Izhodišče za pripravo predloga projekta, ki ga prijavljamo kot primer dobre inovacije, leži v problematiki, s katero se je srečevalo območje. Območje samo ponuja veliko možnosti ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti in možnosti uživanja ob kulinarično gastronomskih specialitetah ter ob degustacijah vrhunskih vin. Problem v okolju je bil, ker ni bilo organizirane oblike lokalnega turističnega vodenja. Organizirane skupine obiskovalcev so se za vodenje, npr. ogledov kraja Vipava, dvorca Zemono, spomeniško zaščitene vasi Goče, obračali na občinsko upravo, ta pa jih je usmerila na posamezne domačine, ki so obiskovalce vodili in jim razkazovali zanimivosti po lastni presoji. Razvoj turizma spada med razvojne prioritete občine, zato se je občina odločila, da je potrebno tudi področje lokalnega turističnega vodenja urediti na način, da bo prinesel pozitivne rezultate v samem okolju in med obiskovalci.

Prvi korak je bil priprava ustreznega občinskega odloka, sledili so: izvedba usposabljanj in izpita za minimalno število potencialnih lokalnih turističnih vodnikov in organizacija sistema centralnega koordiniranja lokalnega turističnega vodenja. Ta sistem ureja po eni strani naročila za vodenje in izvedbo vodenj, po drugi strani pa tudi plačila za vodenje. Pomembna prednost tega sistema je, da vodniki ne prejemajo denarja neposredno od obiskovalcev, temveč jim plačilo za njihovo storitev opravi TRG, ki skladno s sprejetim odlokom izvaja celotno koordinacijo, se pravi sprejema tudi naročila. Vsak vodnik, ki želi opravljati storitev občasnega lokalnega turističnega vodenja, je dolžan priglasiti na Upravni enoti "osebno dopolnilno delo" in na podlagi tega lahko potem TRGU izstavi račun za opravljeno storitev lokalnega turističnega vodenja. Ta sistem omogoča ne le veliko transparentnost, temveč tudi omogoča, da dejansko pride do presežkov prihodkov nad odhodki, ki jih TRG lahko usmerja v razvojno dejavnost, npr. v tisk promocijskih brošur. Nezanemarljivo je dejstvo, da ustrezno usposobljeni lokalni turistični vodniki prikažejo obiskovalcem območje v najboljši možni obliki.

Pri lokalnem turističnem vodenju na območju Občine Vipava gre za celovit koncept od kvalitetne priprave in izvedbe izobraževanja do učinkovitega izvajanja. Lokalno turistično vodenje je predlagalo lokalno okolje. Izobraževanje vodnikov je bilo kakovostno načrtovano in izvedeno. TRG uspešno koordinira lokalno turistično vodenje v vsebinskem in finančnem pogledu. Pri lokalnem, turističnem vodenju ni dela na črno, saj imajo vodniki priglašeno osebno dopolnilno delo.

Uvedba lokalnega turističnega vodenja temelji na pobudi iz lokalnega okolja in na strokovni pripravi celotnega sistema in nenazadnje na partnerskem odnosu med Občino Vipava in Centrom za razvoj podeželja TRG Vipava. Občina Vipava je dala pravno podlago z Odlokom o pogojih opravljanja dejavnosti turističnih vodnikov turističnega območja Občine Vipava. TRG je na osnovi Odloka vzpostavil register turističnih vodnikov turističnega območja Občine Vipava in prevzel celotno koordinacijo lokalnega turističnega vodenja. Izobraževanje vodnikov je bilo kvalitetno izvedeno tako s strokovnimi predavatelji iz domačega okolja kot tudi s specialisti za ostala specifična področja, ki naj bi jih obvladal vsak vodnik (npr. psihologija, kodeksi,...). Vodniki so pridobili licenco in bili vpisani v register lokalnih turističnih vodnikov na podlagi uspešno opravljenega tečaja.

TRG sprejema naročila turističnih ogledov turistilnega območja Občine Vipava in vodenja posreduje lokalnim turističnim vodnikom. Vodniki so priglasili osebno dopolnilno delo na podlagi Zakona o preprečevenju dela in zaposlovanja na črno in za opravljeno vodenje izdajo račun TRGU. TRG zaračunava turistična vodstva po enotnem ceniku in s tem dohodkom plača vodnika, preostanek pa se namenja nadaljnjim razvojim aktivnostim v občini. Lokalno turistično vodenje je lahko uspešno, saj se od priprave do izvajanja upošteva pravne podlage. TRG daje poudarek kakovostnemu izvajanju tako izobraževanj za lokalne turistične vodnike kot kakovostnemu izvajanju vodenih ogledov.

Prednost izvajanja tega sistema je tudi v tem, ker je TRG samostojna pravna oseba in znotraj nje deluje tudi TIC Vipava. V primeru, da TRG ne bi bil samostojna pravna oseba, izvedba tovrstnega sistema ne bi bila mogoča. Od uvedbe sistema lokalnega turističnega vodenja je na območju občine Vipava opazno veliko povečanje števila obiskovalcev. TRG skrbi tudi za kontinuirano promocijo med ciljnimi skupinami in vodi evidence obiskov. Obiskovalci odkrivajo nove in nove kotičke prav zaradi lokalnega turističnega vodenja, ki jih TRG sistematično vključuje v programe ogledov.

Več informacij.

Taverna Mestne občine Koper

Mestna občina Koper v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun in samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge) določene z zakonom in s statutom Mestne občine Koper ter kot svoje opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest.

Mestno občino Koper sestavlja 23 Krajevni skupnosti (Ankaran, Bertoki, Boršt, Črni Kal, Dekani, Gračišče, Gradin, Hrvatini, Koper - Center, Marezige, Olmo - Prisoje, Pobegi - Čežarji, Podgorje, Rakitovec, Semedela, Sv. Anton, Škocjan, Škofije, Šmarje, Vanganel, Za Gradom, Zazid, Žusterna). V krajevni skupnosti njeni prebivalci zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese na komunalnem, socialnem, kulturnem, športno-rekreacijskem in drugih področjih. Delovanje in pristojnosti krajevnih skupnosti določata Statut Mestne občine Koper ter Zakon o lokalni samoupravi. Okoli 450 nevladnih turističnih, kulturnih, šprtnih in socialnih ter drugih organizacij v sodelovanju z Mestno občino Koper in ostalimi institucijami nepretrgoma skrbi za pestro dogajanje v Mestni občini Koper.

Pred prenovo in adaptacijami je večnamenski prireditveni prostor "Taverna" služil za gostinske, trgovske in poslovne prostore. Notranji prostori so bili odstranjeni in nastal je velik prostor namenjen organizaciji prireditev in dogodkov. Danes večnamenski prostor služi za popestritev turističnih in kulturnih dejavnosti v Kopru, ki je aktivno povezan v celoto s Carpacciovim trgom. Objekt Taverna v Kopru danes zagotavlja možnost organizacije:

- kulturnih in zabavnih večerov,
- koncertnih dejavnosti,
- sejemskih dejavnosti,
- raznih predstavitev in razstav,
- javnih sanitarij (v pritljičju za invalide, v prvem nadstropju za moške in ženske),
- garderobni prostor (prvo nadstropje)
- skladišče za potrebe večnamenskega prostora,
- pisarno za Turistično informativno dejavnost z garderobo, predprostorom in sanitarjami.

Prenova Taverne je prvi tak poseg v Mestni občini Koper. Novost predstavlja tudi dejstvo, da je bila kljub posegom ohranjena kulturna dediščina mesta Koper, dodana pa ji je bila nova funkcija in prepoznavnost. Zgodovinski objekt smo namreč združili s kulturnim, športnim in razvedrilnim dogajanjem časa v katerem živimo in delujemo. Omeniti gre dejstvo, da je Taverna kljub drastičnemu posegu ohranila svoj nekdanji izgled z malo spremembami njene prvotne forme. Kot edini tak objekt v Mestni občini Koper predstavlja pravi biser v starem mestnem jedru, saj ohranja spomin na dogajanje v srednjeveškem mestu in hkrati nudi zavetje vsem prireditvam številnih društev in organizaciji, ki vanjo umestijo svoja številna dogajanja.

Mestna občina Koper pred preureditvijo objekta Taverna, ni imela prireditvenega prostora, ki bi omogočil izvajanje prireditev v vsakem trenutku. Taverna pa poleg tega omogoča še izvedbo prireditev tudi v primeru slabega vremena, saj z njeno streho nad glavo zavaruje tako prireditelje kot obiskovalce. Notranjost Taverne nudi odlično akustiko vsem glasbeno in gledališko naravnanim prireditvam, ki se od prenove objekta vrstijo skoraj nepretrgoma. Z vlaganjem v tehnološko opremo je vsem prijaviteljem prireditev postreženo z avdio in video ter svetlobno opremo. V Taverni je moč organizirati kakršnokoli dejavnost, saj lastnosti objekta zadostijo vsem potrebam in željam organizatorjev. Bližina Carpacciovega trga nudi dodatno prireditveno površino, kjer je moč popestriti vsakršno dogajanje, ki ne potrebuje strehe nad glavo.

Več informacij.

18. maj 2007

Gostje, zvezde in tango v Habakuku

V družbi Terme Maribor d.d. se turizma lotevamo celovito. Bogata in raznolika turistična ponudba nam omogoča, da ustrežemo še tako zahtevnim željam in potrebam v hotelih Habakuk 5*, v novem hotelu Bellevueju 4*, v hotelu Piramida 4*, v hotelu Orel 3*, v gostilni Pri treh ribnikih ali v pivnici in gostilni Štajerc. Pri nas se dobro je, spi in zabava, na voljo so športni in rekreacijski objekti ter Pohorje s smučišči in izletniškimi točkami, poskrbimo pa tudi za dobro počutje in zdravje naših gostov v Wellness Spa Centru Habakuk, Gorskem Wellness Centru Bellevue ali v Medinsko Rekreacijskem Centru Fontana.

Poslanstvo družbe Terme Maribor d.d. je ustvarjati in nuditi gostom – tako tujim kot domačim – odlične storitve in jim zagotavljati dobro počutje. Poslanstvo družbe v mikro okolju se odraža v doprinosu k razvoju mesta Maribor in s tem dvigu njegovega ugleda v širšem prostoru. Raznolikost in hkrati celovitost ponudbe nam zagotavljata, da zadovoljimo tudi najzahtevnejše goste z raznovrstnimi potrebami. Zadovoljni gostje so naše najboljše priporočilo. S ponosom povemo, da je kakovost storitev na ravni, kakršno naši gostje upravičeno pričakujete.

V Hotelu Habakuk 5* smo, za razliko od običajne ponudbe slovenskih hotelov, počitniškim gostom in ostalim javnostim, v turistični produkt skušali vključiti vsebine s kulturnega področja na najvišjem nivoju. V skladu s prepoznavnostjo hotela kot ekskluzivni hotel, s paleto visokokakovostnih storitev počitniškega in poslovnega turizma nadaljujemo tradicijo hotela, vse od njegovega odprtja leta 1998 in opravičujemo priznanje Maison de Qualitè, ki ga je dobil za odličnost svojih storitev.

Naši gostje radi gledajo zvezde - Tango v Habakuku, je le podprojekt širše zastavljenega projekta Kultura v Habakuku, kamor lahko uvrstimo še Lacrimas, Galerija v Habakuku, Kulturni paketi, Lent paketi in nekatere ostale aktivnosti s čimer želimo:

- v elitnem hotelu ustvariti temu primerne dodatne vsebine s področja kulture za dvig imidža in pozicioniranja na trgu ter diferenciacije od ostalih konkurenčnih hotelov visoke kategorije torej, ustvarjanje konkurenčne prednosti,
- ustvariti integriran turistični produkt v sodelovanju z lokalnim okoljem, v tem primeru mednarodno uveljavljenim Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru,
- ustvariti produkte, s katerimi bomo naše goste spodbudili k interaktivnosti, pri čemer bodo neizmerno uživali z vsemi čutili. Kulturne dogodke kombiniramo s tematskimi kulinaričnimi vsebinami, enogastronomskimi užitki (Kulinarični Tango, Lacrimas v Habakuku, Ugriznite v jabolko poželenja na večerji v Habakuku...)
- nagraditi lokalne zveste kupce, poslovne partnerje s privlačnim kulturnim dogodkom v naši hiši,
- navdušiti zaposlene k soustvarjanju zanimivega produkta,
- oglaševati hotel Habakuk na zanimiv in drugačen način in se bistveno razlikovati od ustaljenih turističnih oglaševanj. Želimo biti drugačni, z občutkom drzni, skratka inovativni. (Uporabljeni slogani "Naši gostje radi gledajo zvezde, pet jih opazijo že na vhodu" ali "Kulinarični Tango").

Zaradi odmevnega dogodka in aktivnosti komunikacijskega spleta smo v času Velikonočnih in prvomajskih praznikov, za razliko od prejšnjih let, bistveno povečali številno nočitev, količino prihodkov, doseženo ceno na nočitev oz. na sobo, povečali prihodke iz dodatnih storitev (kulinarika, wellness). Z omenjenim produktom smo naše stalne stranke kulinaričnih dogodkov in wellness storitev nagradili za njihovo zvestobo. Izvajali smo customer care, predstavo podarili pomembnejšim dobaviteljem in poslovnim partnerjem. Nazadnje, pa morda najpomembnejše, gostje in ostali povabljenci, so od nas odšli zadovoljnejši saj smo se potrudili in zanje pripravili nekaj nevsakdanjega, bili so deležni storitev na najvišjem nivoju in ob tem uživali. Presegli smo njihova pričakovanja.

Več informacij.

Okolju prijazne Terme Snovik

Terme Snovik so predstavljene že v predprijavi Svet zeliščnih savn. V tej predprijavi prijavljamo uresničevanje naše razvojne vizije: postati okolju prijazne terme. Celotne terme temeljijo na učinkoviti rabi energije:

TOPOLOTNA ČRPALKA VODA/VODA - V rezervoarju odpadne vode se pojavlja odpadna voda od pranja bazenskih filtrov, odpadna voda od tušev in prelivov kompenzacijskih bazenov. Ogreta voda se koristi za segrevanje notranjega in zunanjega bazena, whirpoola ter kot sanitarna voda, ki se shranjuje v dveh akumulatorjih po 2000 litrov. Glede na to, da je v določenih konicah izven sezone odpadne vode premalo, se skozi toplotno črpalo vodi tudi termalna voda, s čimer se zagotavlja možnost stalnega obratovanja ter s tem še večje izkoriščenosti toplotne črpalke.

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK/VODA - V kletnem tehničnem prostoru zraven bazena se vsakodnevno sprošča odvečna toplotna, ki nastane pri delovanju hladilnih kompresorjev. Ker temperatura presega 30 stopinje C smo ocenili za okrog 5 - 7 kW odvečne energije zraka, ki jo lahko uporabimo za segrevanje sveže termalne vode. Ogreta voda se koristi v iste namene kot iz toplotne črpalke voda/voda.

VAKUMSKI CEVNI KOLEKTORJI - Nad restavracijo in recepcijo objekta Term Snovik smo predvideli izgradnjo vakumskih cevnih kolektorjev. Glede na razpoložljivost in ugodno lege smo postavili 24 kolektorjev v skupni neto kvadraturi 81m2. Kolektorji so povezani preko bakrenih cevi s solarno postajo, ki je locirana v kleti. V poletnih mesecih s sončnimi kolektorji segrevamo zunanji bazen, v času ko je zunanji bazen zaprt pa je prenos energije preusmerjen na segrevanje notranjega bazena. Sistem delovanja sončnih kolektorjev je nastavljen tako, da se črpalke vklopijo šele, ko temperatura v kolektorjih preseže za pet stopinj temeraturo v sekundarnem delu cevovoda.

Apartmajsko naselje deluje po sistemu INTELIGENTNIH SOB.

Za celotno apartmajsko naselje je v začetku leta 2007 predvideno obratovanje KOTLOVNICE NA LESNO BIOMASO in sicer na lesne sekance. S tem se bodo bistveno zmanjšale obstoječe emisije snovi v ozračje in izboljšalo bivalno okolje pa tudi turistična privlačnost kraja.

V letu 2005 smo pridobili prve standarde kakovosti za sistem vodenja ISO 9001:2000. V teh standardih smo posebno pomembnost dali predvsem pristopom v odnosih s strankami. Zavezali smo se, da bomo našim strankam nudili storitev najvišjega kakovostnega razreda, ki izpolnjuje njihova pričakovanja in zahteve. Januarja 2007 smo prejeli Certifikat ISO 14001:2004 certifikat za sistem ravnanja z okoljem. S tem standardom smo se zavezali, da pri svojem delovanju uporabljalamo procese, delovne tehnike, materiale, proizvode in energije, ki pripomorejo k zmanjševanju in obvladovanju škodljivih vplivov na okolje. S tem v zvezi skrbimo za usposabljanje zaposlenih, le ti se morajo zavedati svoje vloge, odgovornosti in pomena izpolnjevanja okoljske politike.

Zaradi okolju neprijazne industrije in stresnega načina življenja smo še posebej v urbanih naseljih nenehno izpostavljeni vnašanju toksičnih strupov v telo prek hrane, vode, zraka, kot skozi kožo, kar vedno bolj negativno vpliva na naše psihofizično zdravje in počutje. Snovik je manjše naselje v zaključku ene od stranskih dolin Tuhinjske doline, v naročju Kamniško-savinjskih alp. Neokrnjena dolina predstavlja dragoceno naravno okolje z občutljivimi ekosistemi. Naši obiskovalci se v Termah naužijejo svežega zraka ter na miren, udoben, zdrav način preživljajo prosti čas.

Vodiči po Ljubljani za ciljne skupine

Zavod za turizem Ljubljana se je predstavil že v predprijavi Interaktivni spletni zemljevid Ljubljane. V tej predprijavi pa predstavlja štiri nove tiskovine, vodiče po Ljubljani, v slovenskem in angleškem jeziku. Vodiči so namenjeni družinam, mladim, seniorjem in poslovnežem ter vse štiri ciljne skupine seznanjajo s prek 200 turističnimi programi in paketi, ki so prilagojeni posameznim ciljnim skupinam.

Gre za drugačen inovativen pristop k oblikovanju turistične ponudbe, povezovanje ponudnikov, kjer so ponudniki nastanitvenih zmogljivosti oblikovali dodatne programe ponudbe in so s tem postali nosilci turističnega produkta. Pri oblikovanju turistične ponudbe pa se je upoštevala tudi segmentacija vseh štirih ciljnih skupin. Ponudbo smo razvijali skupaj s predstavniki partnerjev projekta "Razvoj organizacijskih struktur za turistično destinacijo Ljubljana" na delavnicah, kjer smo oblikovali programe ponudbe in pripravili vsebino programov prilagojeno vsem štirim ciljnim skupinam gostov.

Skupni imenovalec vseh vodičev je, da je Ljubljana vsem štirim ciljnim skupinam predstavljena kot živahno mesto. Vodiči vsebujejo turistične programe in pakete, ki so uporabni tudi za meščane Ljubljane. Tiskovine so vsebinsko bogate in informativne, a hkrati pregledne.

Inovacija novih tiskovin je predvsem v pristopu k načinu dela in oblikovanja turističnih programov, povezovanju ponudnikov in načinu strukturiranja ponudbe. Posebnost in dodana vrednost novih edicij je, da so rezultat skupnega dela dvaindvajsetih partnerjev projekta "Razvoj organizacijskih struktur za turistično destinacijo Ljubljana". Zavod za turizem Ljubljana je povezal ponudnike storitev v turistični destinaciji Ljubljana in ob strokovnem vodenju Zavoda so posamezni nosilci pripravili konkretne turistične programe za posamezne ciljne skupine.

Vodiči z novimi programi so izrazito obogatili ponudbo, ki je na voljo obiskovalcem Ljubljane, pa tudi Ljubljančanom, saj ne vsebujejo le informacij temveč tudi konkretne programe. Pripravljena in med ponudniki usklajena turistična ponudba omogoča posameznim ciljnih skupinam lahko odločitev in izbor posameznih programov, možnost drugačnega doživljanja turistične destinacije Ljubljana in daljšega obiska v Ljubljani in okolici. Z novim načinom dela smo tako pridobili boljšo ponudbo, boljše povezave in omogočili več sodelovanja med nosilci turistične ponudbe.

Povezave do vodičev za: družine, mlade, poslovneže, seniorje.

17. maj 2007

Interaktivni spletni zemljevid Ljubljane

Zavod za turizem Ljubljana je javni gospodarski zavod, katerega naloge so: oblikovanje celovite turistične ponudbe MOL, informiranje obiskovalcev v okviru TIC, promocija in pospeševanje trženja celovite turistične ponudbe, sooblikovanje turistične ponube Slovenije in njene promocije, vključevanje aktivnosti turističnih društev, spodbujanje razvoja in urejanje objektov turistične infrastrukture na območju MOL. Temeljni cilji Zavoda za turizem Ljubljana so: vzpostaviti prepoznavnost Ljubljane kot srednjeevropske prestolnice in primerne turistične destinacije; razviti visoko strukturirano turistično ponudbo, ki bo pozitivno vplivala na kakovost življenja prebivalcev Ljubljane in ki bo privlačna za tuje obiskovalce; vzpostaviti možnost doseganja stabilnega prihodka ponudnikov turističnih storitev in drugih, s turizmom povezanih dejavnosti; v razvoj in promocijo turistične ponudbe vključiti dejavnosti, ki so neposredno in posredno povezane s turizmom.

Uporabniki prijavljenega interaktivnega spletnega zemljevida (http://turizem.gis.ljubljana.si) lahko izbirajo med številnimi informacijami v imeniku turistične ponudbe (znamenitosti, nastanitve, restavracije, pošte, trgovine itd. v Ljubljani) in si zemljevid z izbranimi podatki tudi natisnejo. Izbirajo lahko med štirimi jezikovnimi različicami: Slovensko, angleško, italijansko in nemško.

Zemljevid omogoča več načinov iskanja. Imenik je v poglavjih Filter in Vsebine pregledno razdeljen po tematskih sklopih, v katere so zajete kategorije. (Primer: sklop Nastanitve obsega kategorije Hoteli, Apartmaji in sobe, Gostišča, Penzioni in bungalovi, Mladinski hoteli in študentski domovi itd.). V sklopu Filter iskanje poteka prek seznama sklopov in kategorij, ki je opremljen z legendo. V sklopu Vsebine pa si lahko ogledamo tudi podatke o posameznih vsebinah, ki jih iščemo. Podatke lahko poiščemo tudi z iskalnikom po ključnih besedah.

Vsi vnosi v imeniku, ki so na portalu zbrani v rubriki Ljubljana od A do Ž (zaenkrat jih je nekaj več kot 1000) so na portalu opremljeni z direktnimi povezavami na njihove lokacije na zemljevidu. V poglavju Naslovi zemljevid omogoča tudi iskanje vseh ulic in hišnih številk v Ljubljani, kar uporabniku izrazito olajša orientacijo oziroma mu omogoči da najde katerikoli naslov, ki ga v Ljubljani išče, tudi če ne gre za turistično ponudbo.Uporabnik si karto z izbranim naslovom tudi natisne. V poglavju Bus si je mogoče ogledati seznam avtobusnih prog Ljubljanskega potniškega prometa, najti, kje so postajališča in si ogledati poteke prog. Interaktivni spletni zemljevid je plod domačega znanja. Nastal je v sodelovanju med MOL, Zavodom za turizem Ljubljana in Ljubljanskim urbanističnim zavodom.

Zemljevid se razlikuje od večine drugih podobnih rešitev po:

1) Strokovni izvedbi: Tehnična rešitev je odprta in omogoča, da so podatki geografskega informacijskega sistema (GIS) Mestne občine Ljubljana (kartografske podloge, podatki o zemljiščih, cestah itd.) na tehnično preprost način nadgrajeni s podatki s strani turizma na portalu www.ljubljana.si ter drugimi kot so avtobusne proge, hišne številke itd. Izvedba zemljevida je dovolj tehnično odprta, da omogoča nadaljnje nadgrajevanje z novimi vsebinami, npr. potmi ogledov mesta, kolesarskimi, pohodniškimi potmi itd.

2) Prijaznosti uporabniku: Kljub veliki količini in raznovrstnosti podatkov je zemljevid pregleden in uporaben na preprost, intuitiven način.

3) Visoki kakovosti storitve: Zemljevid omogoča tiskanje poljubnega območja na karti v poljubnem merilu in z oznako katerekoli od točk, kjer se nahaja naslov, ki ga išče uporabnik. V merilih manjših od 1: 3000 je na voljo digitalni orto foto pogled na Ljubljano iz zraka.

Zemljevid je izrazito obogatil izkušnjo Ljubljane na internetu. Predvsem je prispeval k temu, da je v dojemanju uporabnikov mesto postalo bolj obvladljivo, da se v njem laže znajdejo. Odkar imamo na straneh www.ljubljana.si objavljeno povezavo na zemljevid, se je obisk strani močno povečal. Potem ko so pred zemljevidom uporabniki organizacije lahko iskali le v imeniku, jim je zemljevid iskanje olajšal in jim s tem približal turistično ponudbo Ljubljane. O tem pričajo tudi številni odzivi zadovoljnih uporabnikov.