Nagrajenci razpisa Sejalec 2008

Na Slovenskem turističnem forumu 2008 v Portorožu so bile razdeljene nagrade razpisa Slovenske turistične organizacije za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu - Sejalec 2008.

V letošnjem letu se je (tako kot lani) na razpis odzvalo 20 prijaviteljev novosti v slovenskem turizmu. V maju so oddali predprijave, v katerih so na kratko predstavili svoje argumente, zakaj so najbolj inovativni turistični ponudnik v letu 2008. Med predstavljenimi 20 kandidati je komisija izbrala 13 kandidatov za finaliste in jih pozvala, da pripravijo podrobne končne prijave, ki so jih v elektronski obliki poslali v septembru. Finalisti razpisa Sejalec 2008 so v oktobru postali naslednji prijavitelji:

01. Eskimska vas Krvavec
02. Matjaževa domačija na Pahi - Zgodba o cvičku
03. Čolnarčkova pot po Ljubljanici
05. REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji
08. Pot miru v Posočju

Predstavniki komisije so vseh 5 finalistov nato obiskali oz. jih povabili na razgovor, da so lahko med njimi izbrali nagrajence letošnjega razpisa, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Drugouvrščena nagrajenca sta dobila tako izenačene ocene, da se je komisija odločila, da podeli dve dve drugi nagradi – dva srebrna sejalca 2008.

ZLATI SEJALEC 2008
Koren Sports d.o.o.
Eskimska vas Krvavec

Koren Sports je eden od vodilnih slovenskih ponudnikov na področju organizacije in izvajanja avanturistično doživljajskih programov v naravi. Iz "garažnega" podjetja so se razvili v podjetje z več kot 50 sodelavci, ki so v slovensko turistično industrijo že uvedli vrsto novosti. Nagrajena Eskimska vas Krvavec v primerjavi z obstoječo primerljivo ponudbo ponuja drugačen koncept preživljanja prostega časa v zimski naravi.

V zimski sezoni 2007/2008 je bil tako postavljen Iglu hotel z 35 ležišči v 7 spalnih iglujih, Iglu Restavracija, kjer so pod snegom stregli kosila in večerje, ter Iglu Bar, ki je bil namenjen počitku ter sprostitvi med in po smučanju. V okviru vasi je podjetje ponujalo različne programe za družine, otroke in poslovne skupine. Standardni paket je bil sestavljen iz večernega izleta s krpljami, večerje v Iglu Restavraciji, nočitve v Iglu Hotelu in zajtrka. Pomlad in poletje 2008 sta Eskimsko vas Krvavec stopila, letošnjo zimo pa bosta pod isto blagovno znamko obratovali že dve eskimski vasi: na Krvavcu in na Rogli.

Prvo nagrado opravičuje celovita in finančno učinkovita vpeljava novosti v slovenski turistični prostor. Eskimska vas v tovrstni podjetniški izvedbi v Sloveniji še ni bila uresničena in je vzorčni primer uvajanja turističnih novosti. Podjetje Koren Sports jo je uvedlo kot dodaten, poslovno dokaj rizičen produkt v njihovi paleti. Čeprav ni bila nujno potrebna za njihov obstoj in razvoj, so se jo lotili zaradi radovednosti in želje po preskušanju lastnih zmogljivosti. Kot pravijo v podjetju, ravno radovednost in pogum skupaj z odlično strokovno podkovanostjo omogočajo zmagovalno in inovativno kombinacijo. Komisija razpisa Sejalec 2008 misel z veseljem in zlato potruje.


SREBRNI SEJALEC 2008
Studio OREH Kranj
REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji

REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji po besedah lastnikov Studia Oreh združuje šarm profesionalnih etapnih kolesarskih dirk in doživetje turistično-popotniškega kolesarjenja po stranskih slovenskih cestah. Kot pravijo v svoji prijavi, dogodek traja 4 dni, njegova trasa pa je dolga dobrih 300 km. Vsako leto se začne v drugem kraju in konča na Glavnem trgu v Kranju. Kolesarji se po predvideni poti vozijo samo kot ekipa 4 - 8 kolesarjev in v skladu s cestno prometnimi predpisi. Trasa na terenu ni označena, pač pa je vrisana na zemljevidu, ki ga pred štartom prejmejo ekipe. Na zemljevidu so označene vse kontrolne točke, nevarni odseki in turistično - kulturne zanimivosti.

Posebnost REKREATURA je, da na koncu zmaga ekipa, ki je najbližje povprečnemu času vožnje vseh ekip. S tem dosežejo, da se kolesarji na poti radi in z veseljem ustavljajo. Tako pridejo spontano v stik s turistično ponudbo ob sami trasi. Posebej pa temu namenu služijo kontrolne točke, kjer se lokalna turistična društva predstavijo po pravilu "..tako, da si nas bodo po dobrem sprejemu vsi zapomnili!". Ob vsakem etapnem cilju razglasijo zmagovalne ekipe, ki jim nagrade podeljujejo predstavniki lokalne skupnosti in turističnih organizacij.

Studio Oreh nagrado prejme zaradi uspešne uresničitve originalne ideje združevanja športa in turizma, ki hkrati na domišljen in dobrovoljen način spodbuja k sodelovanju lokalne turistične ponudnike, in jim s tem daje dodatno priložnost, da se zasidrajo na turistični zemljevid Slovenije.


SREBRNI SEJALEC 2008
Matjaževa domačija na Pahi
Zgodba o cvičku

Matjaževa domačija na Pahi je 150 let stara in nedavno obnovljena dolenjska domačija. Pohvali se lahko z originalno notranjo opremo: ležiščem iz ličkanja, zidanim štedilnikom ter »meutrgo« in krušno pečjo, v katerih se še vedno mesi in peče kruh... Obnovljeni sta tudi slamnata streha in v kamnito podlago izkopana vinska klet. Obnova je potekala pod nadzorstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo Mesto, kar je dodatno pripomoglo, da je hiša uvrščena tudi v evropsko mrežo "Hiše s tradicijo".
Goste ob vhodu pričaka družina v slovenski narodni noši, ki jih pred ogledom postreže s pehtranovo potico ali ocvirkovko. Za hišo stoji lesen pod, kjer so včasih mlatili in shranjevali žito. Tu si gostje ogledajo multivizijsko prezentacijo "Zgodba o cvičku". V njej cviček v prvi osebi prikaže sebe in svoje sorodnike doma in po svetu, gledalce seznani z zgodovino vinske trte, predstavi vinske zavetnike ter svojo sestavo in pridelavo od zgodnje pomladi do Martinovega. Po prezentaciji sledi - ob ajdovem kruhu z orehi in domačim sirom - še degustacija sestavin cvička (frankinja, dolenjsko belo, žametna črnina) in končni izdelek enega od pridelovalcev, članov Konzorcija cviček.
Matjaževa domačija je uspela klasični turistični proizvod ogleda in nastanitve v tradicionani kmečki hiši nadgraditi z nevsiljivo promocijo dolenjskega vinskega posebneža. Že sama obnova je vzorna, vendar se pravi razlog za nagrado skriva v večplastnem pristopu k projektu, ki hkrati promovira kulturno dediščino in vinsko kulturo ter pomembno vpliva na porast cvičkovega ugleda in turističnega razvoja majhne dolenjske vasice.

Anketa Sejalec 2008

Še dva dni nas loči do razglasitve zmagovalcev! Spodaj objavljamo posnetek zaključene ankete in čakamo na uradne rezultate...

Finalisti na TV

V oddaji »Turizem in mi«, ki bo v programu televizije Vaš kanal in v omrežju regionalnih televizij Slovenije predvajana v torek, 02.12.2008, bodo predstavljeni tudi finalisti akcije Sejalec 2008. Snemanja prispevkov pri posameznih finalistih so potekala v tednu od 17.11. do 21.11.2008.

Objavljamo nekaj komentarjev finalistov na vprašanje, kako je potekalo snemanje:

»Snemanje za Pot miru smo izvedli danes. Obiskala sta nas novinar in snemalec iz »Vašega kanala«. Po kratkem pogovoru in dogovoru smo posneli izjavo v razstavnem prostoru, kjer je naša inovacija tudi predstavljena. Zaradi obilice snega, ki nas je včeraj zasul, nam na terenu ni uspelo narediti posnetkov. Izročili smo jima primerno gradivo, ki bo služilo za ozadje in nazornejšo predstavitev prispevka. S sodelovanjem in delom smo zelo zadovoljni.«

(Pot Miru v Posočju)

»Snemanje je bilo v redu. Ker nismo mogli izvesti vožnje smo TV ekipi dale kar naš mini filmček, tako da bodo tega uporabili. Drugače pa je pogovor potekal predvsem okoli pomena natečaja Sajelec za naš projekt ter možnosti nadaljnega razvoja projekta.«
(Čolnarčkova pot po Ljubljanici)

»Hitro. Odgovoril sem na 3 vprašanja. Snemanje je bilo 21.11. na Glavnem trgu v Kranju."

(REKREATUR – ekipno kolesarjenje po Sloveniji)

»Snemanje sem opravil v petek na Bledu. Vse je bilo ok!«
(Eskimska vas Krvavec)

Zanimanje medijev za sejalce

Medtem, ko čakamo na razglasitev rezultatov letošnjih sejalcev, objavljamo še pregled letošnjih objav časopisa Delo, v katerih so v ruriki Trip predstavljeni nekateri od prijaviteljev Sejalca 2008. Članki so dostopni s klikom na datum izdaje Dela.

01. Eskimska vas Krvavec
članek "Razburljiva noč v eskimski vasi na Krvavcu"
Delo, 16.1.2008, stran 23

02. Matjaževa domačija na Pahi - Zgodba o cvičku
članek "Matjaževa domačija na Pahi in zgodba o cvičku"
Delo, 24.6.08, stran 23

13. Rimska večerja v Termah Ptuj (K)
članek "Na večerji pri rimskem poveljniku Primusu"
Delo, 24.6.08, stran 23

16. Gorniški doživljajski park Jezersko (K)
članek "Doživljajski park"
Delo, 24.6.08, stran 23

Tretji obisk finalistov

Za nami je še zadnji obisk finalistov. Tokrat sta bila na vrsti 01. Eskimska vas Krvavec in 03. Čolnarčkova pot po Ljubljanici. Sedaj sta na vrsti še končna izbira zmagovalcev in njihova razglasitev na Slovenskem turističnem forumu 2008. Odštevanje se pričenja!

Drugi obisk finalistov

Za nami je drugi dan obiskov. Tokrat so si predstavniki komisije najprej ogledali predstavitev prijave 05. REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji, nato pa obiskali še dolenjske prijavitelje: 02. Matjaževa domačija na Pahi - Zgodba o cvičku.

Prvi obisk finalistov

Predstavniki komisije so že na delu. V prvem terminu so obiskali od Ljubljane letos najbolj oddajljenega prijavitelja novosti: 08. Pot miru v Posočju.

Finalisti Sejalec 2008

Med 13 kandidati za finaliste je strokovna komisija izbrala 5 finalistov Sejalca 2008.

Največja možna ocena prijav je bila 100 točk, za naziv finalist pa je bilo potrebno zbrati 70 točk. Finalisti so:

01. Eskimska vas Krvavec
02. Matjaževa domačija na Pahi - Zgodba o cvičku
03. Čolnarčkova pot po Ljubljanici
05. REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji
08. Pot miru v Posočju

Komisija bo v oktobru in novembru finaliste obiskala in med njimi izbrala zlatega, srebrnega in bronastega sejalca. Ti bodo v decembru razglašeni na vsakoletnem Turističnem forumu Slovenske turistične organizacije.

Izbrani kandidati za finaliste

Prišel je trenutek za razglasitev kandidatov za finaliste.... Sedemčlanska strokovna komisija (predstavnik STO, predstavnik MG, dva gospodarstvenika in trije akademiki) je v juniju ocenila vse predprijave in pripravila izbor kandidatov za finaliste.

Člani komisije so glasovali s točkami: 1 (kandidat za finalista), 0,5 (ne morem se odlociti), 0 (ni kandidat za finalista). Meja za izbiro je bila 50% točk od 100% možnih.

Kandidati za finaliste razpisa Sejalec 2008 so:

01. Eskimska vas Krvavec
02. Matjaževa domačija na Pahi - Zgodba o cvičku
03. Čolnarčkova pot po Ljubljanici

05. REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji

08. Pot miru v Posočju
09. Zapeljevanje z jezikom

12. Čebelarski turistični produkt
13. Rimska večerja v Termah Ptuj

15. Mednarodni festival alpskega cvetja
16. Gorniški doživljajski park Jezersko

18. Igrive rešitve notranje zasnove City hotela
19. Slovenija skozi umetnost na Televiziji Slovenija
20. Okolju prijazne Terme Snovik

Iskrene čestitke vsem izbranim kandidatom, ostalim pa iskrena hvala za sodelovanje. Septembra sledi oddaja končnih prijav, ki jih bodo kandidati za finaliste prejeli v kratkem.

Slovenski magazin - Slovenija skozi umetnost na TV Slovenija

Uredništvo programov za tujino Televizije Slovenija se že skoraj dve desetletji srečuje z različnimi oblikami predstavljanja Slovenije gledalcem v tujini. Poleg koprodukcijske oddaje Alpe-Donava-Jadran, ki se predvaja na televizijah srednje Evrope, prav tako vsakih 14 dni pripravljamo mozaično oddajo Slovenski magazin, ki jo posredujemo na številne kabelske televizije v Ameriki, Avstraliji, predvaja pa jo tudi satelitski program 3SAT. Pri do sedaj preko 1.000 objavljenih zgodbah o Sloveniji, njenih naravnih in kulturnih značilnostih ter zanimivih posameznikih se pogosto sprašujemo, kako na nestereotipen način pokazati, v čem je naša dežela posebna.

Za spodbudo nam je bil odziv na oddajo našega uredništva Alica izpred nekaj let v Sobotni prilogi Dela, ki govori o tem, zakaj se tujci odločajo za študij slovenskega jezika:….izstopajoča pa je zgodba Sue iz Velike Britanije: »Na belgijski televiziji sem gledala oddajo o neki slovenski skupini, ki je zahtevala preureditev metričnega sistema, in sicer tako, da bi za osnovno mersko enoto služila dolžina slovenske obale. Ob tem sem pomislila, da mora biti država, v kateri se lahko rodi taka odštekanost, res zanimiva.«
(Nataša Hribar in Tanja Jerman, »Prekletstvo nemogočega jezika – slovenščina za prevajalce EU«, Delo, Sobotna priloga, 18.10.2003)

S scenarijem za predstavitev Slovenije skozi sodobno umetnost smo se prijavili že na razpis Urada vlade RS za informiranje za promocijski film o Sloveniji oktobra 2006. Kljub temu, da nihče od prijavljenih na razpisu ni bil izbran, smo se odločili, da projekt realiziramo v produkciji RTV Slovenija kot monotematsko oddajo Slovenski Magazin.

Oddaja je bil v rednem produkcijskem načrtu za leto 2007. Snemanje z visokimi televizijskimi standardi je realizirano med marcem in novembrom 2007, ko je že delno potekala postprodukcija. Na koncu je nastal 26-minutni dokumentarni film za slovenske gledalce, ki ima inačice v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.

V oddaji sodelujejo: Janez Škof, Ksenija Baraga, Vuk Ćosić, Maja Gspan, Jani Novak, Laibach, Darko Pokorn, Novi kolektivizem, Borut Vogelnik, Alenka Pirmna, RIGUSRS, Miljenko Licul, Andrej Savski, Miran Mohar, IRWIN, Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša, Dragan Živadinov, Inštitut za domače raziskave, Eka Vogelnik, Sašo Sedlaček, Matej Kocjan Koco, Domen Slana, Jiri Kočica, Matjaž Berger, Damijan Kracina.

Odločili smo se, da posebnosti Slovenije, ki se najpogosteje pojavljajo v turističnih vodnikih (človeška ribica, soška postrv, lipicanec, gozdovi, kozolec, suha roba, panjska končnica, Triglav, slap Savica, Postojnska jama, Plečnikova arhitektura…) predstavimo skozi dela sodobne umetnosti. Film zato sestavljajo obiski pri umetnikih, ki v svojih delih reflektirajo Slovenijo, slovenstvo in so hkrati tudi sami uveljavljeni sodobni umetniki.

Tako srečamo črke iz človeških ribic, avtomat za prodajo suhe robe, govorečo soško postrv, vaško situlo na potnem listu, balon v Postojnski jami in novo mersko enoto, slovenski mediteranski meter. Poleg tega pa še zvemo, zakaj je Slovenija kura in spoznamo zlate zobotrebce, stripe s panjskih končnic, stole iz pluge, Slavoja Žižka kot lutko, Tri Janše na Triglavu in spanje v celici.

Gre torej za posebnosti Slovenije s pogledom sodobnih umetnikov, ki imajo izviren in duhovit odnos do zgodovine in tradicije. Med glasbeniki smo si izbrali dve v tujini najbolj znani skupini, Laibach in Terrafolk, ki za svoja dela jemljeta motive iz preteklosti in dediščine. Radi bi poudarili, da nobena od umetnin ni bila izmišljena za potrebe našega filma, gre za znana in že publicirana dela. Tudi song Človeška ribica, ki ga interpretira Janez Škof, je že bil objavljen na zgoščenki skupine Čompe.

Po predstavitivi oddaje v Slovenskem etnografskem muzeju in predvajanju na 2. programu TV SLO smo dobili več dobrih odzivov, tudi ugodno kritiko v reviji Stop. odločili smo se, da v sodelovanju z Založbo kaset in plošč izdamo DVD a filmom v štirih jeziokih, ki bo na voljo na običajnih prodajnih mestih in po internetu. preko 100 naročil za odkup DVD že imamo. Verjamemo, da gre za film, ki ga lahko predstavimo tudi na specializiranih filmskih festivalih. Predvsem pa s tovrstnimi oddajami skrbimo za kvaliteten program in ugled radiotelevizije Slovenija in seveda tudi za večjo prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije, saj oddajo predvajamo na tujih televizijah, kabelskih omrežjih in satelitih (ZDA, argemtina, Avstralija, Evropa...).

Scenarist in režiser oddaje iz niza Slovenski magazin - Slovenija skozi umetnost je Amir Muratović.

www.rtvslo.si/slovenianmagazine/

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek slovenske verzije oddaje Slovenski magazin - Slovenija skozi umetnost.

Okolju prijazne Terme Snovik

Terme Snovik - Kamnik d.o.o. smo na slovenskem trgu mlado rastoče podjetje, katerega osnovna dejavnost so termalne, gostinske in namestitvene storitve v sodobni turistični ponudbi. V podjetju uresničujemo strategijo podjetja, ki je podjetje z visoko kakovostjo za zdravje, sprostitev in udobje gostov. V svojem razvoju želimo biti drugačni, nekaj posebnega, nekaj novega. Zavedamo se bogastva narave, ki nas obdaja, zato smo krenili na pot ohranjanja zelenega, čistega in zdravega okolja.

TOPOLOTNA ČRPALKA VODA/VODA - V rezervoarju odpadne vode se pojavlja odpadna voda od pranja bazenskih filtrov, odpadna voda od tušev in prelivov kompenzacijskih bazenov. Ogreta voda se koristi za segrevanje notranjega in zunanjega bazena, whirpoola ter kot sanitarna voda, ki se shranjuje v dveh akumulatorjih po 2000 litrov. Glede na to, da je v določenih konicah izven sezone odpadne vode premalo, se skozi toplotno črpalo vodi tudi termalna voda, s čimer se zagotavlja možnost stalnega obratovanja ter s tem še večje izkoriščenosti toplotne črpalke.

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK/VODA - V kletnem tehničnem prostoru zraven bazena se vsakodnevno sprošča odvečna toplotna, ki nastane pri delovanju hladilnih kompresorjev. Ker temperatura presega 30 stopinj celzija smo ocenili za okrog 5 - 7 kW odvečne energije zraka, ki jo lahko uporabimo za segrevanje sveže termalne vode. Ogreta voda se koristi v iste namene kot iz toplotne črpalke voda/voda.

VAKUMSKI CEVNI KOLEKTORJI - Nad restavracijo in recepcijo objekta Term Snovik smo predvideli izgradnjo vakumskih cevnih kolektorjev. Glede na razpoložljivost in ugodno lege smo postavili 24 kolektorjev v skupni neto kvadraturi 81 m2. Kolektorji so povezani preko bakrenih cevi s solarno postajo, ki je locirana v kleti. V poletnih mesecih s sončnimi kolektorji segrevamo zunanji bazen, v času ko je zunanji bazen zaprt pa je prenos energije preusmerjen na segrevanje notranjega bazena. Sistem delovanja sončnih kolektorjev je nastavljen tako, da se črpalke vklopijo šele, ko temperatura v kolektorjih preseže za pet stopinj temeraturo v sekundarnem delu cevovoda.

Apartmajsko naselje deluje po sistemu INTELIGENTNIH SOB. Za celotno apartmajsko naselje je v začetku leta 2007 predvideno obratovanje KOTLOVNICE NA LESNO BIOMASO in sicer na lesne sekance. S tem se bodo bistveno zmanjšale obstoječe emisije snovi v ozračje in izboljšalo bivalno okolje pa tudi turistična privlačnost kraja. V letu 2005 smo pridobili prve standarde kakovosti za sistem vodenja ISO 9001:2000. V teh standardih smo posebno pomembnost dali predvsem pristopom v odnosih s strankami. Zavezali smo se, da bomo našim strankam nudili storitev najvišjega kakovostnega razreda, ki izpolnjuje njihova pričakovanja in zahteve. Januarja 2007 smo prejeli Certifikat ISO 14001:2004 certifikat za sistem ravnanja z okoljem. S tem standardom smo se zavezali, da pri svojem delovanju uporabljalamo procese, delovne tehnike, materiale, proizvode in energije, ki pripomorejo k zmanjševanju in obvladovanju škodljivih vplivov na okolje. S tem v zvezi skrbimo za usposabljanje zaposlenih, le ti se morajo zavedati svoje vloge, odgovornosti in pomena izpolnjevanja okoljske politike.

Naša prizadevanja kažejo pravilno pot, saj to dokazujejo številne nagrade, ki smo jih prejeli v letu 2008. Kot prvo Slovensko podjetje smo prejeli Znak za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetico, ki simbolizira visoko kakovost in okoljevarstveno uspešnost. Znaka za okolje EU za turistične namestitve predstavlja tudi veliko konkurenčno prednost podjetja. Znak za okolje EU za turistične namestitve lahko pridobijo podjetja, ki si prizadevajo za nižje onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja in okolice ter v ponudbi prehrane uporabljajo tudi organsko pridelano hrano. Druga nagrada, ki smo jo prejeli, je nagrada za ENERGETSKO UČINKOVITO PODJETJE 2008.

Pri načrtovanju, izvedbi in upravljanju energetskih projektov ima glavno vlogo matično podjetje Zarja Kovis d.o.o., Kamnik. Tudi pri realizaciji nadaljnjih projektov bomo skupaj z matičnim podjetjem Zarja Kovis d.o.o. upoštevali vidike, ki jih narekujejo sodobni trendi pri uporabi obnovljivih virov energije. V načrtu imamo izgradnjo novih bazenov, hotela in wellness centra. V tem kontekstu snujemo načrte za izgradnjo fotovoltaike in sistema izkoriščanja biomase za soproizvodnjo električne energije. Prejeli smo tudi nagrado za Ohranjanje čistega okolja.

Zaradi okolju neprijazne industrije in stresnega načina življenja smo še posebej v urbanih naseljih nenehno izpostavljeni vnašanju toksičnih strupov v telo prek hrane, vode, zraka, kot skozi kožo, kar vedno bolj negativno vpliva na naše psihofizično zdravje in počutje. Snovik je manjše naselje v zaključku ene od stranskih dolin Tuhinjske doline, v naročju Kamniško-savinjskih alp. Neokrnjena dolina predstavlja dragoceno naravno okolje z občutljivimi ekosistemi. Naši obiskovalci si v Termah naužijejo svežega zraka, ter na miren, udoben, zdrav način preživljajo prosti čas.

www.terme-snovik.si

Igrive rešitve notranje zasnove City hotela

"Vse lepe stvari so 3!" je bila vodilna misel vabila na otvoritveno slovesnost odprtja prenovljenega hotela, že častitljivo stoletje vpetega v strogi center naše prestolnice. Nekateri se ga spominjajo kot Hotel Štrukel; drugim je še vedno bolj prepoznaven kot Hotel Turist; pred nekaj leti pa je prodrl z imenom City hotel. Zgodbo pravljičnega števila 3 smo torej nadaljevali tudi pri imenih! Neobičajno? Za tiste, ki hotela in njegovih soustvarjalcev ne poznajo, morda res. Našim družabnikom in stalnim gostom pa so prijetne novosti, s katerimi smo jih razvajali (to počnemo še vedno) dobrodošla popestritev službenih ali družabnih aktivnosti. Če navedemo dvesto svojstveno opremljenih enot za individualni počitek, center za poslovna srečanja večjih ali manjših skupin, večnamenski restavracijski prostor za kulinarične užitke, sprejemnico obiskovalcev, smo navedli zgolj vsebine gostoljublja, ki jih hotelska hiša nudi.

Edinstven pristop k zasnovi hotelskega prostora v Sloveniji, ki se odraža v samosvojem, nekoliko drzno odprtem slogu z oblico naravne svetlobe, zelenih in cvetočih rastlin (celo prava velika stara oljka se pri nas odlično počuti), združitev nenavadne kombinacije elementov opreme in očarljivih predmetov (silhuete grajskega hriba kot predelne stene v restavraciji in nasloni postelj v sobah, Dalijeva Mae West zofa, Atlas, ki nosi novi svet na rokah, stoli marjetice in dlani, vodnjak, akvarij, kamin, naš veliki mehki beli Medo...), podpira prisrčen in sproščen dialog osebja z gosti, ki skupaj ustvarjajo poseben čar pretoka energije skozi prostor in oseb v njem.

Zamisel o svojstvenih in duhovitih rešitvah za prijetnejše bivanje obiskovalcev hotelske hiše smo pričeli udejanjati pred dobrimi dvemi leti. Pri snovanju so bile upoštevane smernice feng šuja, zato se energija, ko ob vhodu nemoteno vstopi vanj, enakomerno porazdeli po prostoru in objame vse v njem. Za njeno ojačitev se pod stekleno streho sredinskega dela hiše nahaja vodnjak, katerega tok vode simbolizira tek življenja, veliki oljki takoj za njim pa obenem prinaša potrebno vlago. Osrednji hotelski prostor - pritličje, smo zasnovali tako, da so večji, poglavitni sklopi gostoljublja (sprejem gostov in zajtrkovalnica), prostorsko sicer ločeni, vendar brez sten, temveč zgolj z dekorativnimi predelnimi elmenti, ki se navezujejo na zgodbo mesta. Silhueta grajskega griča nas spremlja vsepovsod, tudi v hotelskih sobah. Dopolnjujoči tematski kotički: okrogli dnevni bar z lestencem iz kozarcev je povezovalni člen med sprejemnim delom in restavracjio, internetni "polmesec", knjižnica (v kateri knjige različnih jezikovnih področij lahko gosti vzamejo s seboj), otroški kotiček, v katerem male nadebudneže še posebej razvajamo z drobnimi pozornostmi - glavnim hotelskim vsebinam dodajo pridih sproščenega udobja in domačnosti. Prostor deluje kot mikrokozmos našega mesta: prostor za druženje, pridobivanje znanj, posedanje ob pijači in prebiranju domačih ali tujih časopisov, kulinarične užitke ali zgolj preprosto - za počitek. Materiali s svojo nevtralno in naravno barvo omogočajo, da se je pri dekorativnih dodatkih naša ustvarjalnost barvno dodobra izživela. Mogočne nosilne stebre v pritličju odenemo letnemu času in posebnim priložnostim primerno. Stoli sledijo vodilnim barvam, ki se iz pritličnega dela, vključno s konferenčnim centrom, prenašajo v nadstropja v sobe za počitek. Netipičen in deloma barvni oplesk v sobah lepo poudari neutralno silhueto grajskega griča, ki je ob prihodu gosta vedno osvetljena; funkcionalnost sicer preprosto oblikovanih pohištvenih elemenov pa z nekoliko drznimi, a toplimi barvami ostalih dekorativnih elementov dobi svojstven pridih posebnosti. Tudi konferenčni center ne bi bil nič posebnega, če ga ne bi spremljala inovativna zasnova tako prostora, materialov (les) in barv. Zasnova v obliki črke L omogoča njegovo delitev v več malih ali eno veliko dvorano, barve stolov, sten in zaves pa sledijo feng šui zakonitostim. Tako se v sredinski prepletajo kar tri: jabolčno zelena, marelična in rumena. S tem je dosežena harmonija, ki srečanja v prostorih naredijo še bolj kreativna. Opisani "inovativni pristopi" so doživeli epilog v prvi polovici septembra 2007 (otvoritev je potekala 13.septembra ob 13.13 uri), ki je na uradni tabli ESS označen kot mesec predaje zgradbe svojemu namenu.

Dosedanje pristope o ureditvi hotelskega okolja v sodobnem slogu, ki sicer sledijo modernim oblikovalskim smernicam, a s svojo hladnostjo pustijo obiskovalca neprizadetega, smo z našo zasnovo notranjosti postavili "na glavo". V njem ni najti niti dovršenega minimalizma, niti morda poudarjene dovršenosti prostorskih razmerij, še manj cenovno "razkošnih" materialov. Naš poglavitni namen v nobenem primeru ni bil postavljati nove standarde hotelskega okolja, pač pa dati poudarek posebnemu statusu prostorov, ki jih odlikujejo lastnosti, zaradi katerih nas spominjajo na prijetno domače okolje, čeprav zunaj naših domov.

Medtem, ko večina hotelirjev izpostavlja svoje prednosti določenim ciljnim skupinam (npr. poslovnim gostom), smo v City hotelu zazrti širše. Ločnico med poslovnim in privatnim obiskom smo prepoznali kot vedno tanjšo, zato smo svoj pristop temu prilagodili. Turistični obiskovalec kot tudi poslovnež lahko kaj hitro zamenjata vlogi. Inovativna zasnova prostora menjavo vlog pri nas omogoča brez težav. Poskrbeli smo tako za ene kot za druge. Tudi za mamice z otroki in naše štirinožne kosmatinčke nismo pozabili. Do obiskovalcev, ki za svoje bivanje potrebujejo nekoliko prilagojeno bivanjsko okolje, pa smo bili še posebej pozorni (6 posebej prialgojenih sob in dodatna oprema za invalide se nahaja povsod po hotelu).

Zakaj je naša zasnova drugačna od drugih? Zato, ker sta v snovanje notranjosti hotelske hiše vtkana duša in srce njenih oblikovalcev, hotelskega osebja samega! Brez znanih ali manj znanih imen arhitektov, oblikovalcev... Poleg upoštevanja zakonitosti feng šuja in zagotavljanja enakih možnosti tudi ljudem s posebnimi potrebami je bil naš pristop inovativen tudi v tem!

Če smo zaradi neizkušenosti, drznosti in smelosti našega pristopa k prostorski zasnovi in oblikovanju notranjih prostorov hotelske hiše na začetku tudi rahlo podvomili v uspeh naše "inovacije", so začetniški dvomi zaradi uspehov in pohval, v veliki meri tudi zaradi naših kreativnih zamisli v prostoru, v zadnjem letu dni utonili v pozabo. Ker v marsičem odstopamo od sorodnih ponudnikov, so nas prepoznali kot drugačne. Kot ljudi s posluhom tudi za malenkosti. Če nam ni vseeno za oblikovne, nam tudi ni vseeno za "malenkosti", pomembne za naše goste. V tem se odlikujemo in v tem smo uspešni. Nismo majhni, pa tudi veliki ne. Zato z lahkoto združujemo lepoto malega in udobje velikega. Tako kot naša prestolnica smo tudi mi lahko dosegljivi in obvladljivi, pa tudi igrivi, in vedno znova presenetljivi! Navdihe črpamo iz vsakdanjega življenja, ki je vseskozi drugačno...

http://www.cityhotel.si/

Standardi kongresno-turistične ponudbe

Zavod–Kongresnoturistični urad je neprofitna organizacija, samostojna pravna oseba, ki jo je leta 2004 ustanovilo 15 podjetij, aktivnih na področju kongresnega turizma. Glavni cilj zavoda je promocija in trženje Slovenije kot kongresne in incentive destinacije ter pridobivanje tako nacionalnih kakor tudi mednarodnih dogodkov. Deluje kot profesionalni nepristranski posrednik med organizatorji dogodkov, ponudniki storitev ter podpornimi organizacijami, katerim skupni cilj je najti čimbolj ustrezno rešitev za organizacijo in izvedbo dogodkov. Med svojimi člani vključuje kongresne centre, profesionalne kongresne organizatorje (t.i. PCO), hotele, strokovne kongresne turistične agencije (t.i. DMC), Zavod za turizem Ljubljana ter druge ponudnike storitev. Slovenska turistična organizacija je njegov strateški partner. Zavodu je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo v letu 2008 podeljen status pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni. Zavod-Kongresnoturistični urad trenutno združuje 62 članov, ponudnikov kongresnih zmogljivosti in storitev. Za uspešno uveljavitev na močno konkurenčnem mednarodnem kongresnem tržišču je profesionalnost in kakovost storitev, ki je zagotovljena skozi proces standardizacije, ključnega pomena.

Zavod-Kongresnoturistični urad je uvedel standarde za kongresno dejavnost, ki so po svojem obsegu edinstveni v mednarodnem prostoru. Uvedba standardov predstavlja za Urad strateško orodje za dvig kakovosti kongresne dejavnosti. S standardizacijo ponudnikov v kongresni dejavnosti se kupcu storitev, proces iskanja destinacije, prizorišča dogodka, organizatorja dogodka, hotela, kongresne agencije in drugih ponudnikov, močno olajša. Kupec na zelo pregleden način dobi jasen vpogled kdo nudi katero storitev. S standardi ima naročnik boljši pregled nad kvaliteto storitev, ki jo nudi določen ponudnik in s tem olajšano pripravo in izvedbo svojega dogodka. Inovativnost projekta standardizacije je predvsem v kompleksnosti kategorij ponudnikov (kjer je določeno kaj vse mora le ta izpolnjevati), ki smo jih sistematično definirali, kjer je poleg večje preglednosti za naročnike, zagotovljena enotna obravnava primerljivih kategorij članov in dvig kakovosti slovenskega kongresne dejavnosti ter izpostavitev najboljših članov. Standardi omogočajo slovenskim ponudnikom lažje pozicioniranje na lokalnem in mednarodnem trgu ter uvajanje izboljšav v lastnem okolju. Priprava standardov je temeljila na priporočilih mednarodnih strokovnih organizacij s področja kongresne dejavnosti in je hkrati novost, saj nobena država še ni izdelala tako celovitih standardov. Standardizacija ponudnikov zajema deset kategorij (A - J). Kategorije A do vključno D in kategorija H so ponudniki kongresnih storitev, medtem ko so kategorije od E do G in kategorija J ponudniki zmogljivosti. Člani, ki so izpolnjevali kriterije, so pridobili znak certificiran član za posamezne kategorije. Certifikate od A do J je prejelo 70 slovenskih ponudnikov, članov Kongresnega urada. V letu 2007 so se standardizirale vse kategorije obstoječih članov Zavoda-Kongresnoturistični urad. Dosežena stopnja ni povezana s kategorizacijo nastanitvenega obrata ali drugimi turističnimi kategorizacijami. Uradna podelitev certifikatov je bila izvedena na 4. letnem srečanju zavoda. Kategorije članov in število ponudnikov, ki so prejeli posamezen certifikat:

kategorija A: nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad (2), kategorija B: profesionalni kongresni organizatorji (3), kategorija C: DMC agencija (6), kategorija D: agencija za organizacijo dogodkov (4), kategorija E: kongresni in razstaviščni center (2), kategorija F: kongresni hotel (5),

kategorija G: hoteli s konferenčnimi zmogljivostmi (28), kategorija H: ponudnik drugih kongresnih storitev (13), kategorija I: prizorišča za posebne dogodke (4), kategorija J: druga prizorišča (2)

Standardi imajo tudi močno izobraževalno vlogo. Vsak ponudnik storitev je lahko iz dokumenta razbral na katerem področju mora izboljšati oz. dopolniti svojo ponudbo. Standardi veljajo 3 leta.

Standardizacija je kakovostno načrtovana novost, ki s svojo strukturo prispeva k sistemskemu razvrščanju kategorij ponudnikov kongresnih storitev in zmogljivosti, dvigu kakovosti ter promociji slovenske kongresne ponudbe. Želimo izpostaviti, da v svetu danes deluje nekaj deset mednarodnih združenj kongresne stroke, ki imajo v okviru svoje dejavnosti pripravljena priporočila za vzpostavitev standardov, vendar se še nihče problematike ni lotil tako sistematično in v celoti, kot je to storil Kongresni urad. Kongresni urad je definiral 10 različnih kategorij ponudnikov zmogljivosti in storitev v kongresni dejavnosti, glede na ponudbo v slovenskem prostoru. Ocenjevanje je bilo izvedeno v letu 2007 in je temeljilo na presoji zelo podrobnih tehničnih kriterijev za vsako od kategorij, ki jih je moral izpolnjevati vsak član. Celoten proces standardizacije je potekal v več korakih. Ocenjevalno komisijo so sestavljali strokovnjaki s področja kongresne dejavnosti. Po pridobitvi izpolnjenih obrazcev je ocenjevalna komisija preverila točnost podatkov inv primeru izpolnjevanja pogojev je bil članu dodeljen izbrani standard. V primeru da je komisija ocenila, da član ne izpolnjuje pogojev za katere standard želi pridobiti, je bil član o tem obveščen in predlagana mu je bila alternativna kategorija. Nekateri od članov so izpolnili več kot en standard. Menimo, da je projekt izviren, inovativen in sistemsko zastavljen ter pripomore k kakovostni promociji kongresno-turističnih ponudnikov Slovenije. Danes organizatorji dogodkov želijo hitre, kakovostne in učinkovite rešitve, s čim manjšimi stroški in čim večjo dodano vrednostjo. S standardizacijo slovenske kongresne ponudbe je potencialnemu naročniku storitev, sam proces iskanja destinacije, organizatorja, hotela in drugih ponudnikov, mnogo učinkovitejši. Na zelo pregleden način dobi jasen vpogled kdo ponuja kaj. Poleg tega organizatorji kongresov in njihovi udeleženci pričakujejo od destinacije in vseh ponudnikov v kongresni verigivrhunsko storitev, izvedeno na profesionalni način. To je najbolj doseženo s standardizacijo ponudbe. S tem zagotovimo, da domači ali tuji organizator dogodkov ve, katere in kakšno kvaliteto storitev lahko pričakuje od ponudnika. Proces realizacije uvedbe standardov je končan, vendar se zavedamo, da je potrebno stalno spremljanje trendov in novosti na področju kongresne dejavnosti, zato je predvideno tudi ažuriranje standardov v skladu s prihodnjimi trendi.

Z uvedbo standardov smo dosegli večjo preglednost slovenske kongresne ponudbe za organizatorje dogodkov, torej za naše kupce storitev. Dvignila se je kakovost ponudbe, ponudniki storitev in zmogljivosti pa so lažje primerljivi med seboj. Uvedba standardizacije je pripomogla k večji osveščenosti o pomenu kakovosti storitev in posameznih zmogljivosti, ter izpostavila edukativno dodano vrednost za posamezne ponudnike. Z njihovo uvedbo je omogočeno učinkovitejše trženje storitev in zmogljivosti ter ustrezno pozicioniranje ponudnikov na področju kongresne dejavnosti v domačem in mednarodnem prostoru. Izboljšali smo komunikacijo med posameznimi člani, ponudniki različnih kategorij na lokalnem in regionalnem področju. Standardizacija tudi služi kot vodilo pri strateških investicijah in razvojnih projektih v kongresni dejavnosti pri posameznih članih.

www.slovenia-convention.com

Gorniški doživljajski park Jezersko

Raj Jezersko d.o.o. je manjše podjetje, ki se ukvarja z gostinstvom in s pripravo z različnimi športnimi aktivnostmi in etno animacijo in je bilo ustanovljeno konec leta 2005. Našim strankam nudimo kvalitetne športno-zabavne ter etnološke programe v vseh letnih časih. Najprepoznavnejše doživetje je nedvomno sankanje na sankaški progi Mali vrh na Jezerskem, ki je zaradi naravnih danosti in stalni skrbi za kvaliteto ponudbe postala ena najpopularnjših sankaških prog v Sloveniji. Poleg varnosti skušamo v vse naše programe vplesti tudi našo 'hribovsko tradicijo', ki je poleg kvalitetne izvedbe garant za nepozaben team building, športni ali doživetja poln dan na Jezerskem ali tudi drugod v Sloveniji. V ospredje naše ponudbe pa prihaja ponudba v okviru Gorniškega doživljajskega parka Jezersko, ki poleg paintball poligona, prostorov za piknik, združuje tudi unikatna igrala (nizki in visoki elementi), ki so v celoti vpeta v neokrnjeno jezersko okolje (gozdovi, travniki in skalna pečina) in v že obstoječih adrenalinskih parkih niso predstavljena na tak svojevrsten način.

Gorniški doživljajski park Jezersko poleg paintball poligona, piknik ter animacijskega prostora vsebuje tudi 6 nepozabnih doživetij na 3 nivojih in prav vsako posebej poskrbi za vrsto presenečenj!

- preizkus poguma na največji gugalnici v Sloveniji, ki je nameščena na 30 metrski pečini. Razgled z nje na bližnja ostenja poskrbijo za pravo mero vznemirjenja

- spuščanje z vrvjo po navpični skalnati steni - abseiling

- plezanje po ferati (zavarovani plezalni poti) z unikatnim botaničnim vrtom alpskih cvetlic, ki so posajene glede na višinske rastlinske pasove v katerih uspevajo

- prečkanje 20 m lesenega visečega mostu

- adrenalinski žičnici, ki nas v celotni dolžini 70 metrov, iz bližnjega gozda, z malo truda in posebnih sistemov, popeljejo do pečine in od nje čez celotni travnik več metrov visoko in nudijo prvovrsten občutek letenja.

Kaj sploh je doživljajski park? Doživljajski park se od adrenalinskega parka razlikuje po tem, da v bistvu ni v celoti zgrajen, ampak kot igrala v čim večji meri uporablja danosti okolja in se v njega kar najbolj vklaplja brez prevelikih posegov. Pa da ni tako adrenalinski. Pravzaprav, v to zadnje niti nismo tako prepričani. Preverite raje sami!

Posebnost našega parka je njegova lokacija, saj je zgrajen okrog 30 m skalne pečine sredi gozdne jase. Vsa igrala v parku so med seboj povezana z unikatno 'macesnovo pot', ki je, kot pove že ime, zgrajena iz najboljšega posušenega jezerskega lesa – macesna. Pot nas po parku popelje, bodisi tik nad tlemi ali pa kot prava planinska pot, tudi do 30 m visoko. Zaključek poti predstavlja razgledni plato, s katerega se nam odpre enkrat pogled na Kamniško-Savinjske Alpe in najvišji slap v Sloveniji - slap Čedca.

Gorniški doživljajski park Jezersko:

1. upošteva koncept trajnostnega razvoja turizma

2. na unikaten način združuje različne elemente (visoke in nizke elemente) značilni za t.i. francoski model doživljajskih parkov, ki so umeščeni v skrbno izbrano in slikovito gorsko okolje

3. upošteva potrebe in možnosti razvoja turizma v lokalni skupnosti in širše

4. združuje različna doživetja za različne ciljne skupine (piknik, paintball, animacijski prostor za prirejanje etno animacij kot so kmečke igre, profesionalni timbilding in adrenalinska doživetja)

5. uporablja slovensko znanje in domače materiale pri načrtovanju in izgradnji

6. upošteva možnost nadgradnje, ki bosta sledili v fazi 2 (nadgradnja adrenalinskih elementov) ter fazi 3 (nadgradnja parka za potrebe animacije najmlajših)

Odprtje parka nam je omogočilo:

- uspešnejše delovanje preko poletne sezone ter krajšo mrtvo sezono

- povečano povpraševanje s strani organiziranih skupin (šole in podjetja) ter zainterisiranih posameznikov

- prepoznavnost med različnimi ponudniki timbilding in sorodnih programov s katerimi uspešno sodelujemo

- zanimanje s strani različnih potencialnih investitorjev, saj želimo za nadgradnjo parka pridobiti strateškega partnerja

http://www.raj-jezersko.si/

Mednarodni festival alpskega cvetja

Lokalna turistična organizaicja Bohinj (LTO Bohinj) je javni zavod, ki na osnovi pogodbe z lokalno skupnostjo upravlja s turistično destinacijo Bohinj (promocija, trženje, razvoj turističnih produktov). LTO Bohinj je v letu 2005 in v 2006 vodil skupino mlajših turističnih delavcev iz Bohinja, ki so pripravili osnutek programa razvoja turizma v Bohinju za obdobje 2006-2013, ki je podlaga tudi za nadaljne prijave na javne razpise s področja turizma. Program je zastavljen tako, da ga sestavljajo posamezni turistični produkti z znanimi izvajalci, predračuni, roki. Eden od teh produktov je tudi Festival Kanal s katerim se poživlja večerna poletna turistična ponudba. V preteklih letih je LTO Bohinj že razvil nekaj turističnih produktov (kartica Gost Bohinja, produkt sprehajalnih, kolesarskih jahalnih in drugih tematskih poti (Emina romarska pot, Oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče..), razvija blagovno znamko Bohinja, skrbi za postavitev nove turistične signalizacije..) in nekaj prijemov v okviru tržnega komuniciranja (kartica Gost Bohinja, kombinirana kartica, ski pas Aqua ski....).

Izjemno rastlinsko bogastvo Bohinja že dolgo vzbuja zanimanje botaničnih strokovnjakov in občudovanje ljubiteljev narave in njenih lepot. Že od prvih začetkov znanstvenega proučevanja slovenske flore so gore nad Bohinjem veljale za pravo zakladnico alpskega cvetja. Cvetlično bogastvo Bohinja in gora nad njim je od zgodnje pomladi pa do jeseni prava paša za oči vsakogar, ki obišče Bohinj z okolico. Če se vsaj malce poglobimo v spoznavanje rastlin in samoniklega cvetja, lepa rumena rožica ne bo več le rumena rožica - ampak naša prijateljica, o kateri bomo vedeli veliko zanimivega in bomo srečanja z njo še toliko bolj veseli! S cvetjem je povezanega veliko znanja, zgodb, starih modrosti, znanstvenih odkritij, spremlja nas od rojstva do smrti, navdihuje ustvarjalnost in olepšuje življenje. Poleg tega pa vse to cvetlično bogastvo potrebuje našo skrb in varstvo, da bi ga lahko ohranili tudi za prihodnost. Marsikaj namreč ogroža številne vrste rastlin, nekaterim pa grozi celo izumrtje.

Da bi dali cvetličnemu bogastvu Bohinja, Triglavskega narodnega parka in Slovenije pravo veljavo, da bi vzpodbudili spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim in da bi obiskovalcem in domačinom omogočili bogatejše doživljanje bohinjske narave in kulturne dediščine smo se odločili, da v času, ko se razcveta največ alpskega cvetja, nekaj dni posvetimo cvetličnim temam. Od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo - ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!

Glavni cilji festivala so:

- promocija in spoznanje o pomembnosti naravne in kulturne dediščine Bohinja ter njegovega širšega območja;

- predstavitev pomena pravilnega upravljanja območja po načelih trajnostnega razvoja, ki se kaže v hkratnem varovanju bogate biodiverzitete naravnega okolja ter izboljšanju kulturnega in ekonomskega stanja prebivalcev;

- praktična ponazoritev, kako sta lahko eko-turizem in alpsko kmetijstvo ključna elementa dolgoročne ekonomske perspektive območja in hkrati model možnosti razvoja za druga gorska območja Slovenije;

- razvoj turistične ponudbe v izven - sezonskem času

Mednarodni festival alpskega cvetja je sestavljen iz treh glavnih delov:

- Cvetje v umetnosti je kulturni del festivala: koncerti, likovne in fotografske razstave, likovne delavnice, obujanje starih običajev

- Uporabnost cvetja v vsakdanjem življenju (v kuhinji, ročnih delih..) nosi naslov Cvetje doma

- V strokovnem delu (Cvetje v znanosti) pa se zvrstijo različni posveti na temo trajnostnega razvoja

Ideja o festivalu je prišla iz Škotske. Njen avtor je Ian Mitchell, s katerim smo se v zadnjih letih redno srečavali. Veliko smo govorili o razvoju turizma v našem okolju. Zanimivo je bilo poslušati, kako se trajnostnega razvoja lotevajo na Škotskem. To jim izredno uspeva. V zadnjih 10 letih so z razvojem različnih projektov uspeli odpreti številna nova delovna mesta. V pogovorih smo si postavljali vprašanja, kot recimo, kje v Evropi je še tako enkratna in bogata raznolikost alpskega cvetja, kje še najdemo tako veliko nedotaknjene narave, kje je še moč doživeti vso raznolikost letnih časov, kje še lahko uživamo takšen mir v hribih? Tako se je rodila ideja o Festivalu alpskega cvetja, s katerim bi lahko uspešno promovirali bogato botanično dediščino Bohinja.

Ian Mitchell je za svoje delo v Bohinju na Škotskem prejel nagrado Championship for sustainable tourism, ki jo podeljuje organizacija Forward Scotland. Mednarodni festival alpskega cvetja je nov svež integralni turistični produkt, ki upošteva načela trajnostnega razvoja in želi biti hrati ekonomsko učinkovit. V Bohinju se namreč zavedamo visoke vrednosti okolja, v katerem živimo in zato želimo razvijati takšne turistične produkte, ki bodo dvigovali socialni in ekonomski status lokalnega prebivalstva. Pomembna vloga festivala je promocija trajnostnega (zelenega) turizma in spoznanje, da sta naravna in kulturna dediščina Bohinja in cele Slovenije najpomembnejša temelja za trajnostni ekonomski razvoj. Veliko pozornost smo namenili oblikovanju razvojnih možnosti, ki jih prinaša festival za lokalno prebivalstvo (razvoj lokalne ekonomije, povezovanje kmetijstva in turizma...)

Mednarodni festival cvetja postaja uspešen model trajnostnega razvoja. LTO Bohinj s tem pridobiva pomembno mesto oblikovalca bohinjske turistične ponudbe. Priznanja (častno pokroviteljstvo že drugič zapored predsednik države) nagrade (Ian Mitchell) so argumenti, da smo na pravi poti. Poleg tega festival postaja pomemben element promocije bohinjske turistične destinacije, ki stremi k trajnostnemu razvoju. Nanazadnje pa si tudi zaradi festivala obetamo povečan obisk v Bohinju, s tem več nočitev in več dnevne potrošnje. Ta na eni strani, zaradi narave festivala prispeva k varovanju in ohranjanju narave in na drugi omogoča ekonomski razvoj območja. Naš uspeh se kaže tudi v angažmaju lokalnega prebivalstva, ki je pomembno sooblikuje festival. Tako so recimo vsi botanični vodniki domačini in so opravili poseben tečaj. Torej festival prispeva tudi k izobraževanju. Ideja festivala pa je kot dobra že bila prepoznana na regionalnem in nacionalnem nivoju. Tudi zato, ker teorijo spreminja v prakso.

www.bohinj.si/alpskocvetje

Živa voda iz Tunjic

Naravni zdravilni gaj v Tunjicah pri Kamniku v letu 2008 praznuje 10 letnico delovanja. V Sloveniji smo prvi ponudili možnost naravnega zdravljenja na energetsko bogatih mestih blagodejnega zemeljskega sevanja. Na večjem gozdnatem področju Zdravilnega gaja se zvrsti več energijskih vrelcev vse do vodnjaka z zdravilno vodo, označeni so z ideogrami in krogi, ki izražajo valovanje zemeljskih energij. Nenavadno moč tega območja je lastnik zemljišča odkril povsem naključno. Spomladi 1998 je med izkopavanjem mivke v nogah začutil močno mravljinčenje, nekaj dni kasneje pa naletel na izvir vode. Raziskave in merjenja so pokazala, da je področje zdravilnega gaja energetsko bogato, zato smo ga uredili v naravno zdravilišče, ki je na voljo vsem, ki si želijo svoje psihično in fizično stanje izboljšati povsem na naraven način. Obiskovalci Naravnega zdravilnega gaja imajo tako na voljo možnost zdravilnih terapij z obiskom posameznih energetskih centrov in individualne terapije.

V jeseni 2007 nam je uspelo odpreti polnilnico Žive vode, katere izvir je bil odkrit ob začetku delovanja zdravilnega gaja. Naravno energizirana voda iz kremenastih tal Zdravilnega gaja ima močne antioksidantske učinke, nevtralizira proste radikale, je odličen vir mineralnih snovi in prainformacij zemlje. Živa voda vsebuje vse elemente in potrebno energijo za zdravo in optimalno delovanje človeškega organizma, kar omogoča njena popolna in harmonična struktura, ki je podobna sestavi človekovih tekočina. Značilnost Žive vode je njena energijska moč, njeno stalno gibanje v desno, visok Ph ter vsebnost preko 80 elementov in mineralov. Minerali tvorijo telesu analogno in inteligentno molekulo, ki v telo vgradi in energizira organizem. Pri svojem polzenju po silicijevih plasteh Naravnega zdravilnega gaja naredi voda v enem letu do 95 m poti, pri tem vsrka minerale in prainformacijo energijskih centrov zdravilnega zemeljskega sevanja. Pitje Žive vode priporočamo za krepitev imunskega sistema, urejanje prebave, v primeru infekcij in vnetij ter za razstrupljanje telesa.

Živa voda je ekskluzivna ponudba ustekleničene vode v Sloveniji, njena energija in lastnosti odražajo živost, lepoto, nenavadnost in duhovnost Slovenije.

Stekleničenje Žive vode je nov tržni produkt Naravnega zdravilnega gaja. Visoka vsebnost silicijevega dioksida v Živi vodi zagotavlja učinkovito zaščito za vaše kosti, hrustanec, lase in kožo. Ph Žive vode je 8´1, kar pomeni, da je odličen vir za odpravljanje zakisanosti organizma, ki ga povzročata stres in nepravilna prehrana. Živa voda je namenjena vsem, ki so odločeni premagati ovire, stres in bolezen. Namenjena zmagovalcem življenja. V prihodnosti želimo obiskovalcem Naravnega zdravilnega gaja poleg ustekleničene vode ponuditi tudi možnost več vrst hidroterapij.

http://www.zdravilnigaj.si/

Rimska večerja v Termah Ptuj

TERME PTUJ so eno najmlajših in najsodobnejših zdravilišč v Sloveniji, ki se razvijajo v zavetju najstarejšega slovenskega mesta. Številne tradicionalne prireditve dajejo termam poseben pečat, obiskovalcem pa nepozabno doživetje. TERMALNI PARK se razprostira na 4.200 kvadratnih metrih vodnih površin, pohvalimo pa se lahko z največjim sistemom vodnih toboganov v Sloveniji. GRAND HOTEL PRIMUS je lanska največja naložba s področja turizma v Sloveniji. Hotel je imenovan po Marcusu Antoniusu Primusu, vplivnem rimskem generalu, vladarju Rima ter mojstru govorništva. Razprostira se na skupno 13.493 kvadratnih metrih in ima 250 ležišč. Gostom je na voljo najsodobnejši Valens Augusta Wellness center, ki ga sestavljajo trije sklopi: wellness center dobrega počutja Imperium, termalne kopeli in savne Flavia ter termalno kopališče Vespasianus. Dodana je še ponudba kongresnega oz. poslovnega turizma ter ponudba, prilagojena golfistom. Za bogato kulturno dogajanje je poskrbljeno v klubu Gemina XIII.

Rdeča nit Term Ptuj, predvsem Grand Hotela Primus, je zgodba starih Rimljanov. Ta se kaže v arhitekturi, kulinariki in ponudbi hotelskih storitev. Ob vhodu v hotel, imenovanem po Marcusu Antoniusu Primusu, je doprsni kip velikega vojskovodje, ki je ime "Poetovio" ponesel v svet. Rimska večerja v Termah Ptuj je tematska večerja, ki jo organiziramo za zaključene skupine. Gosta s pomočjo programa popeljemo v obdobje starih Rimljanov, v čas hedonizma. Ob pričetku rimske večerje se ženske spremenijo v zapeljive avguste, moški pa v vojskovodje, senatorje, filozofe in pesnike. Dnevno garderobo ob tem zamenjajo z rimsko. Oblečeni v rimske tunike se gostje lažje vživijo v obdobje rimskih cesarjev, legionarjev, veličastnih avgust in vestalk. Kopalke so dobrodošle, vendar niso pa nujne.V prostoru, kjer prirejamo rimske večerje, se nahaja tudi bazen; gostje se lahko ob jedači in pijači tudi kopajo. Prireditveni prostor je okrašen po rimskih predlogih. Goste pozdravi gostitelj Marcus Antonius Primus in ob aperitivu spregovori o rimskih časih. Lukullus, lik velikega gurmana iz preteklosti, goste na komičen način povede v gurmanske in vinske skrivnosti starega Rima. Večerjo, pripravljeno po starorimskih receptih, gostej zaužijejo sede, leže, ob vodi, v vodi... Med večerjo poteka animacijski program s plesom in moraliziranjem vestalke. Program lahko na gostovo željo tudi spremenimo, v osnovi je prilagojen mešanim skupinam in ne izključno ženski ali moški družbi. Naročnik lahko izrazi tudi posebne želje, kjer sam odigra katero izmed opisanih vlog. Poskrbimo lahko tudi za dokumetiranje večerje (fotografije ali snemanje).

Rimska zgodba je inovativen in ustvarjalen pristop k trženju turistične ponudbe v Termah Ptuj. Rimsko zgodbo, ki jo obujamo Termah Ptuj na osnovi njene prisotnosti pred 2000 leti (rimski Ptuj), je za slovenski prostor nekaj posebnega. Družba Terme Ptuj si na osnovi le-te pridobiva svojo razpoznavnost oziroma specifičen karakter, ki ga uspešno uveljavlja pri trženju turistične destinacije doma in v tujini.

Rimska večerja je program, ki smo ga pričeli uvajati še pred izgradnjo Grand Hotela Primus in sicer v Termalnem Parku. Že vnaprej smo namreč gostom želeli približati rimsko zgodovinsko ozadje mesta Ptuj.

Družba Terme Ptuj je z rimsko zgodbo pridobila na razpoznavnosti na slovenskem in evropskih trgih. Z rimsko zgodbo, ki jo uprizarjamo tudi na različnih turističnih in drugih dogodkih, uspešno promoviramo destinacijo Ptuja, katerega sestavni del so Terme Ptuj. Zaradi inovativnega trženjskega pristopa in turistične ponudbe, ki temelji na zgodbi starega Rima, smo vzbudili zanimanje gosta-turista, ki ga ob vrhunskem turističnem produktu vedno bolj zanimata drugačnost in inovativnost.

http://www.terme-ptuj.si/

Čebelarski turistični produkt

Čebelarska zveza Slovenije je osrednja slovenska čebelarska organizacija, ki povezuje 200 čebelarskih društev, združenih v 14 območnih čebelarskih zvez. Zveza je društvena, neprofitna strokovna organizacija in pravna oseba zasebnega prava. Kot krovna organizacija slovenskih čebelarjev je bila ustanovljena leta 1873. Skladno s Pravili je njeno osnovno poslanstvo izobraževanje, usposabljanje in informiranje čebelarjev, čebelarskih društev in ostale zainteresirane javnosti.

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE UVAJA PRODUKT ČEBELARSKEGA TURIZMA

Čebelarji veliko potujemo in si izmenjujemo naše izkušnje. Zelo intenzivno poteka tudi mednarodna čebelarsko-turistična izmenjava. Pomembno vzpodbudo uvajanju čebelarske turistične ponudbe, povezene v ostalo slovensko turističnom ponudbo, je dal svetovni čebelarski kongres Apimondia, ki je leta 2003 potekal v Ljubljani in ko smo za skupine tujih udeležencev izvedli dvanajst čebelarskih turističnih poti po celi Sloveniji. Povezali smo se tudi s Turistično zvezo Slovenije in skupaj organiziramo tradicionalne " Dneve čebelarstva in turizma". V sodelovanju s turistično agencijo Aritours Maribor smo pričeli uvajati projekt " Vzpodbujanje čebelarskega turizma v Sloveniji ".

Čebelarstvo je v Sloveniji način življenja in zato izjemna priložnost, da obiskovalcem ponudimo nekaj resnično prvinskega! Gojenje čebel v Sloveniji ni samo pridobivanje medu, ampak veliko več. Je način življenja, je doživetje in je pristen ter edinstven “proizvod – priložnost” Slovenije. Čebelarski turizem je produkt, ki ponuja prav to po čemer povprašuje sodoben turist. Prav na tem mestu lahko rečemo, da nam je padla sekira v med. Slovenija ima nekaj s čimer se lahko pohvali za razliko od drugih držav in to je ČEBELARSTVO. Čebelarstvo s svojo zgodbo poskrbi za prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije, ki ponuja v kratkem času visoke stopnje raznolikih doživetij, skrbi za zdravje in zdravi način življenja ter skrbi za ohranjanje naravnega okolja. Iz tega se je porodila ideja, da združimo umetnost čebelarstva s turizmom. V sodelovanju s turistično agencijo Aritours iz Maribora udejanjamo projekt »Vzpodbujanja razvoja čebelarskega turizma v Sloveniji«, ki je bil javnosti prvič predstavljen 1. decembra 2007 na vsakoletnem čebelarskem posvetu na sedežu Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici. Za uresničitev zadanih ciljev smo izdelali dolgoročno strategijo pri čemer smo izhajali iz edinstvenosti, saj smo tudi v svetovnem merilu pionirji v ponudbi sonaravnega turizma s čebelami. Pomemben dejavnik pri oblikovanju novega produkta je bil tudi preskok turističnih smernic s storitvenih na doživljajske. Čebele pa lahko zadovoljijo tudi večje zanimanje za zdravo življenje, s čimer se odpira tržna niša za apiterapijo. Prvi koraki pri uresničevanju zadanih ciljev je izdaja zbornika »V deželi odličnih čebelarjev« v katerem predstavljamo 14 čebelarsko-turističnih poti po Sloveniji katerih cilj je združiti: doživetje, ustvarjalnost in dobro počutje. V njem je prikazana zgodba o razvoju čebelarstva pri nas, njegovem pomenu ter o razvoju čebelarskega turizma s čebelarsko-turističnimi potmi v Sloveniji. Hkrati z zbornikom, ki je izšel v slovenskem jeziku smo izdali tudi zgibanke v štirih tujih jezikih, ki bodo pripomogle k večji prepoznavnosti Slovenije kot dežele dobrih/odličnih čebelarjev. Trenutno pa je že v pripravi ponatis in prevod zbornika v tri tuje jezike.

Čebelarski turizem je tako pri nas kot v svetu še v povojih – vendar imamo mi eno veliko prednost. Obiskovalcem ponudimo nekaj resnično prvinskega, nekaj česar ne najdejo nikjer drugod. Čebelarstvo s svojo zgodbo poskrbi za prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije ponuja visoke stopnje raznolikih doživetij v kratkem času, skrbi za zdravje in zdravi način življenja ter skrbi za ohranjanje naravnega okolja. Izziv za slovenski turizem?

Slovenija se ločuje od drugih turističnih konkurentov kot majhna in varna država, lahko dostopna, zelena in čista, kulturna in gostoljubna dežela, dobro organizirana in kakovostna turistična destinacija. S svojo pestro in raznoliko ponudbo, bogato naravno in kulturno dediščino, skrbjo za zdravje in zdravi način življenja zadovoljuje potrebe in želje današnjih turistov, kar ji daje konkurenčno prednost pred mnogimi državami na evropskem trgu. Ima pa še eno zelo močno konkurenčno prednost za razliko od ostalih držav in to je čebelarstvo. In kaj je tisto, zaradi česar lahko trdimo, da smo prav mi Slovenci pionirji na področju čebelarstva?

- V prvi vrsti je to naša Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) ali sivka, kot jo radi imenujemo, zaradi česar se je sploh začel razvoj čebelarstva pri nas in je ena izmed 3 najkakovostnejših pasem na svetu, ki slovi po svoji krotkosti, mirnosti in medonosnosti;

- Čustvena navezanost na čebele, saj verjetno ni naroda na svetu, ki bil bolj čustveno navezan na čebele, kot smo mi Slovenci;

- Izmed tisoč Slovencev so kar štirje čebelarji, kar je edinstven primer v svetu;

- Velika imena slovenskih čebelarjev: Anton Janša, prvi čebelarski učitelj na takratnem cesarskem Dunaju, ki ga je imenovala sama cesarica Marija Terezija in je prvi predstavil čebelarje svetu, Peter Pavel Glavar- duhovnik in veliki čebelar, ki je odprl lastno čebelarsko šolo pri nas, dr. Filip Terč – utemeljitelj moderne apiterapije in po katerem je poimenovan svetovni dan apiterapije),..;

- Bogata tradicija (panji kranjiči, edinstvena umetnost poslikave panjskih končnic in čebelnjaki, ki so prave galerije na prostem, izdelki iz lectovega testa, …);

- Odmevnost svetovnega čebelarskega kongresa v Sloveniji Apimondija 2003, ki je bil odlično izveden in še danes odmeva v svetu.

Pri oblikovanju produkta smo izhajali iz edinstvenosti, saj smo Slovenci tudi v svetovnem merilu pionirji v ponudbi sonaravnega turizma s čebelami. Pomemben dejavnik pri oblikovanju novega produkta je bil tudi preskok turističnih smernic s storitvenih na doživljajske. Čebele pa lahko zadovoljijo tudi večje zanimanje za zdravo življenje, s čimer se odpira tržna niša za apiterapijo. Čebelarski turizem je produkt, ki ponuja prav to po čemer povprašuje sodoben turist in s čimer ustvarjamo pogoje, da postane čebelarski turizem svetovni trend. Kot lahko izluščimo na podlagi svetovnih trendov, potreb in želja sodobnih turistov je pomembno, da slovensko turistično ponudbo preveva čustvena vrednost (udobje, domačnost,...), da razvijamo pristno ponudbo, ki izvira iz tradicije in lokalnih posebnosti ter vzpodbujamo razvoj turističnih proizvodov v tesnem stiku z naravo, zdravjem in dobrim počutjem. Vse te ugotovitve nam potrjujejo, da je vzpodbujanje razvoja čebelarskega turizma prava odločitev pri čemer lahko trdimo, da je prav čebelarski turizem tisto, s čimer bo Slovenija kot turistična destinacija lahko dosegala dolgoročno tržno učinkovitost.

http://www.czs.si/

Revija Kongres

Podjetje GO.MICE (GORMICE d.o.o.) je bilo ustanovljeno konec leta 2006 in ponuja storitve svetovanja, trženja in managementa projektov na področju poslovnega turizma (MICE - Meetings – Incentives – Conventions – Exhibitions). Podjetje na podlagi znanja in dolgoletnih izkušenj zaposlenih sodelavcev zagotavlja naročnikom celovito upravljanje področja organizacije dogodkov, ki vključuje strateško svetovanje in načrtovanje, iskanje optimalne lokacije za izvedbo dogodka ter izvirne kreativne projektne rešitve v sodelovanju z mrežo podizvajalcev. Poskrbimo za idejni osnutek, vabila, nastopajoče, scenarij, pogostitve, scenografijo in vse potrebno za zadovoljne goste in nepozaben dogodek. Ukvarjamo se tudi z organizacijo kongresov in konferenc, naše storitve vključujejo vse potrebne organizacijske, administrativne, logistične in finančne aktivnosti za uspešno izvedbo lokalnih in mednarodnih kongresov doma in v tujini. Od nastanka podjetja je ena od glavnih dejavnosti tudi izdajanje revije Kongres.

Prva številka revije KONGRES je bila kot prva slovenska strokovna revija za poslovni turizem predstavljena mednarodni javnosti na največji kongresni borzi IMEX, ki je potekala od 17. do 19. aprila 2007 v Frankfurtu. V prvem letu izdajanja je revija naletela na zelo dober odziv s strani bralcev tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Idejo, ki se je porodila konec leta 2006, je podprlo preko 40 soustanoviteljev, ki so vodilna podjeta slovenske kongresne industrije, hkrati pa je postala uradno glasilo Zavoda Kongresno-turistični urad Slovenije. Namenjena je ponudnikom in naročnikom kongresnih storitev v Sloveniji ter tujim naročnikom kongresnih storitev pri slovenskih ponudnikih in je na voljo v slovensko – angleški jezikovni različici. Revijo ureja mednarodni uredniški odbor in izhaja štirikrat letno, peta številka pa bo izhajala kot katalog borze SIMEX. Revija je zapolnila prazen prostor na področju poslovnega turizma in pomaga celotni stroki pri obveščanju o dogodkih, novostih in trendih v stroki, naročnikom teh storitev pa predstavljala ponudbo, primere dobre prakse in jim svetuje pri organizaciji dogodkov.

Konec leta 2007 smo začeli razvijati idejo o spletnem portalu revije Kongres. Z aprilom 2008 je projekt že zaživel, tako da so vse vsebine iz šestih do sedaj izdanih številk urejene po temah in dostopne bralcem v elektronski obliki. V duhu ohranjanja okolja želimo na ta način tudi zmanjšati obseg tiska revije z dosedanjih 4.000 izvodov (http://www.kongres-magazine.eu/)

Zakaj je revija Kongres inovativna?

- Projekt je nekaj novega na slovenskem in regionalnem trgu saj ponuja celovito marketinško podporo za kongresni turizem (takega produkta v tem delu sveta še ni bilo)

- inovativen način financiranja (partnerstvo s ključnimi igralci) – nov poslovni model (revija je nastala brez kapitalskih vložkov, vložek je bilo znanje)

- primer dobre prakse javno-zasebnega partnerstva (podjetja – Zavod Kongresno-turistični urad)

- projekt je mednaroden (člani uredniškega odbora so tujci)

- revija je medijski partner ključnih dogodkov v svetu poslovnega turizma EIBTM, HBI, IMEX, MPI

- projekt je zastavljen dolgoročno s trženjem dodatnih storitev (e-kampanje, trženje na bazo podatkov naročnikov, spletno oglaševanje, portal za JV Evropo)

- revija je inovacija tudi in predvsem na področju širjenja znanja in osveščanja poslovne javnosti

- revija je dala konkretne prodajne rezultate

- revija izpostavlja primere dobre prakse in povečuje kakovost ponudbe

Revija Kongres pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenske kongresne ponudbe v Sloveniji in v tujini

- revija ima povezovalno funkcijo in s tem prispeva k bolj enotnemu nastopu slovenskih ponudnikov

- revija dopolnjuje prizadevanja Zavoda Kongresno-turistični urad Slovenije

- revija ima izobraževalno funkcijo in s tem prispeva k večji profesionalizaciji dejavnosti

- hkrati smo z revijo Kongres dosegli tudi večjo prepoznavnost lastnega podjetja

http://www.go-mice.eu/