>>> ! ! ! >>> NAHAJATE SE NA SPLETNI STRANI RAZPISA SEJALEC 2004-2010.

>>> ! ! ! >>> OD LETA 2011 DALJE JE objavljen na: http://www.btps.si/default.aspx?lng=sl

21. maj 2008

Slovenski magazin - Slovenija skozi umetnost na TV Slovenija

Uredništvo programov za tujino Televizije Slovenija se že skoraj dve desetletji srečuje z različnimi oblikami predstavljanja Slovenije gledalcem v tujini. Poleg koprodukcijske oddaje Alpe-Donava-Jadran, ki se predvaja na televizijah srednje Evrope, prav tako vsakih 14 dni pripravljamo mozaično oddajo Slovenski magazin, ki jo posredujemo na številne kabelske televizije v Ameriki, Avstraliji, predvaja pa jo tudi satelitski program 3SAT. Pri do sedaj preko 1.000 objavljenih zgodbah o Sloveniji, njenih naravnih in kulturnih značilnostih ter zanimivih posameznikih se pogosto sprašujemo, kako na nestereotipen način pokazati, v čem je naša dežela posebna.

Za spodbudo nam je bil odziv na oddajo našega uredništva Alica izpred nekaj let v Sobotni prilogi Dela, ki govori o tem, zakaj se tujci odločajo za študij slovenskega jezika:….izstopajoča pa je zgodba Sue iz Velike Britanije: »Na belgijski televiziji sem gledala oddajo o neki slovenski skupini, ki je zahtevala preureditev metričnega sistema, in sicer tako, da bi za osnovno mersko enoto služila dolžina slovenske obale. Ob tem sem pomislila, da mora biti država, v kateri se lahko rodi taka odštekanost, res zanimiva.«
(Nataša Hribar in Tanja Jerman, »Prekletstvo nemogočega jezika – slovenščina za prevajalce EU«, Delo, Sobotna priloga, 18.10.2003)

S scenarijem za predstavitev Slovenije skozi sodobno umetnost smo se prijavili že na razpis Urada vlade RS za informiranje za promocijski film o Sloveniji oktobra 2006. Kljub temu, da nihče od prijavljenih na razpisu ni bil izbran, smo se odločili, da projekt realiziramo v produkciji RTV Slovenija kot monotematsko oddajo Slovenski Magazin.

Oddaja je bil v rednem produkcijskem načrtu za leto 2007. Snemanje z visokimi televizijskimi standardi je realizirano med marcem in novembrom 2007, ko je že delno potekala postprodukcija. Na koncu je nastal 26-minutni dokumentarni film za slovenske gledalce, ki ima inačice v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.

V oddaji sodelujejo: Janez Škof, Ksenija Baraga, Vuk Ćosić, Maja Gspan, Jani Novak, Laibach, Darko Pokorn, Novi kolektivizem, Borut Vogelnik, Alenka Pirmna, RIGUSRS, Miljenko Licul, Andrej Savski, Miran Mohar, IRWIN, Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša, Dragan Živadinov, Inštitut za domače raziskave, Eka Vogelnik, Sašo Sedlaček, Matej Kocjan Koco, Domen Slana, Jiri Kočica, Matjaž Berger, Damijan Kracina.

Odločili smo se, da posebnosti Slovenije, ki se najpogosteje pojavljajo v turističnih vodnikih (človeška ribica, soška postrv, lipicanec, gozdovi, kozolec, suha roba, panjska končnica, Triglav, slap Savica, Postojnska jama, Plečnikova arhitektura…) predstavimo skozi dela sodobne umetnosti. Film zato sestavljajo obiski pri umetnikih, ki v svojih delih reflektirajo Slovenijo, slovenstvo in so hkrati tudi sami uveljavljeni sodobni umetniki.

Tako srečamo črke iz človeških ribic, avtomat za prodajo suhe robe, govorečo soško postrv, vaško situlo na potnem listu, balon v Postojnski jami in novo mersko enoto, slovenski mediteranski meter. Poleg tega pa še zvemo, zakaj je Slovenija kura in spoznamo zlate zobotrebce, stripe s panjskih končnic, stole iz pluge, Slavoja Žižka kot lutko, Tri Janše na Triglavu in spanje v celici.

Gre torej za posebnosti Slovenije s pogledom sodobnih umetnikov, ki imajo izviren in duhovit odnos do zgodovine in tradicije. Med glasbeniki smo si izbrali dve v tujini najbolj znani skupini, Laibach in Terrafolk, ki za svoja dela jemljeta motive iz preteklosti in dediščine. Radi bi poudarili, da nobena od umetnin ni bila izmišljena za potrebe našega filma, gre za znana in že publicirana dela. Tudi song Človeška ribica, ki ga interpretira Janez Škof, je že bil objavljen na zgoščenki skupine Čompe.

Po predstavitivi oddaje v Slovenskem etnografskem muzeju in predvajanju na 2. programu TV SLO smo dobili več dobrih odzivov, tudi ugodno kritiko v reviji Stop. odločili smo se, da v sodelovanju z Založbo kaset in plošč izdamo DVD a filmom v štirih jeziokih, ki bo na voljo na običajnih prodajnih mestih in po internetu. preko 100 naročil za odkup DVD že imamo. Verjamemo, da gre za film, ki ga lahko predstavimo tudi na specializiranih filmskih festivalih. Predvsem pa s tovrstnimi oddajami skrbimo za kvaliteten program in ugled radiotelevizije Slovenija in seveda tudi za večjo prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije, saj oddajo predvajamo na tujih televizijah, kabelskih omrežjih in satelitih (ZDA, argemtina, Avstralija, Evropa...).
Scenarist in režiser oddaje iz niza Slovenski magazin - Slovenija skozi umetnost je Amir Muratović.

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek slovenske verzije oddaje Slovenski magazin - Slovenija skozi umetnost.

Okolju prijazne Terme Snovik

Terme Snovik - Kamnik d.o.o. smo na slovenskem trgu mlado rastoče podjetje, katerega osnovna dejavnost so termalne, gostinske in namestitvene storitve v sodobni turistični ponudbi. V podjetju uresničujemo strategijo podjetja, ki je podjetje z visoko kakovostjo za zdravje, sprostitev in udobje gostov. V svojem razvoju želimo biti drugačni, nekaj posebnega, nekaj novega. Zavedamo se bogastva narave, ki nas obdaja, zato smo krenili na pot ohranjanja zelenega, čistega in zdravega okolja.

TOPOLOTNA ČRPALKA VODA/VODA - V rezervoarju odpadne vode se pojavlja odpadna voda od pranja bazenskih filtrov, odpadna voda od tušev in prelivov kompenzacijskih bazenov. Ogreta voda se koristi za segrevanje notranjega in zunanjega bazena, whirpoola ter kot sanitarna voda, ki se shranjuje v dveh akumulatorjih po 2000 litrov. Glede na to, da je v določenih konicah izven sezone odpadne vode premalo, se skozi toplotno črpalo vodi tudi termalna voda, s čimer se zagotavlja možnost stalnega obratovanja ter s tem še večje izkoriščenosti toplotne črpalke.

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK/VODA - V kletnem tehničnem prostoru zraven bazena se vsakodnevno sprošča odvečna toplotna, ki nastane pri delovanju hladilnih kompresorjev. Ker temperatura presega 30 stopinj celzija smo ocenili za okrog 5 - 7 kW odvečne energije zraka, ki jo lahko uporabimo za segrevanje sveže termalne vode. Ogreta voda se koristi v iste namene kot iz toplotne črpalke voda/voda.

VAKUMSKI CEVNI KOLEKTORJI - Nad restavracijo in recepcijo objekta Term Snovik smo predvideli izgradnjo vakumskih cevnih kolektorjev. Glede na razpoložljivost in ugodno lege smo postavili 24 kolektorjev v skupni neto kvadraturi 81 m2. Kolektorji so povezani preko bakrenih cevi s solarno postajo, ki je locirana v kleti. V poletnih mesecih s sončnimi kolektorji segrevamo zunanji bazen, v času ko je zunanji bazen zaprt pa je prenos energije preusmerjen na segrevanje notranjega bazena. Sistem delovanja sončnih kolektorjev je nastavljen tako, da se črpalke vklopijo šele, ko temperatura v kolektorjih preseže za pet stopinj temeraturo v sekundarnem delu cevovoda.

Apartmajsko naselje deluje po sistemu INTELIGENTNIH SOB. Za celotno apartmajsko naselje je v začetku leta 2007 predvideno obratovanje KOTLOVNICE NA LESNO BIOMASO in sicer na lesne sekance. S tem se bodo bistveno zmanjšale obstoječe emisije snovi v ozračje in izboljšalo bivalno okolje pa tudi turistična privlačnost kraja. V letu 2005 smo pridobili prve standarde kakovosti za sistem vodenja ISO 9001:2000. V teh standardih smo posebno pomembnost dali predvsem pristopom v odnosih s strankami. Zavezali smo se, da bomo našim strankam nudili storitev najvišjega kakovostnega razreda, ki izpolnjuje njihova pričakovanja in zahteve. Januarja 2007 smo prejeli Certifikat ISO 14001:2004 certifikat za sistem ravnanja z okoljem. S tem standardom smo se zavezali, da pri svojem delovanju uporabljalamo procese, delovne tehnike, materiale, proizvode in energije, ki pripomorejo k zmanjševanju in obvladovanju škodljivih vplivov na okolje. S tem v zvezi skrbimo za usposabljanje zaposlenih, le ti se morajo zavedati svoje vloge, odgovornosti in pomena izpolnjevanja okoljske politike.

Naša prizadevanja kažejo pravilno pot, saj to dokazujejo številne nagrade, ki smo jih prejeli v letu 2008. Kot prvo Slovensko podjetje smo prejeli Znak za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetico, ki simbolizira visoko kakovost in okoljevarstveno uspešnost. Znaka za okolje EU za turistične namestitve predstavlja tudi veliko konkurenčno prednost podjetja. Znak za okolje EU za turistične namestitve lahko pridobijo podjetja, ki si prizadevajo za nižje onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja in okolice ter v ponudbi prehrane uporabljajo tudi organsko pridelano hrano. Druga nagrada, ki smo jo prejeli, je nagrada za ENERGETSKO UČINKOVITO PODJETJE 2008.

Pri načrtovanju, izvedbi in upravljanju energetskih projektov ima glavno vlogo matično podjetje Zarja Kovis d.o.o., Kamnik. Tudi pri realizaciji nadaljnjih projektov bomo skupaj z matičnim podjetjem Zarja Kovis d.o.o. upoštevali vidike, ki jih narekujejo sodobni trendi pri uporabi obnovljivih virov energije. V načrtu imamo izgradnjo novih bazenov, hotela in wellness centra. V tem kontekstu snujemo načrte za izgradnjo fotovoltaike in sistema izkoriščanja biomase za soproizvodnjo električne energije. Prejeli smo tudi nagrado za Ohranjanje čistega okolja.

Zaradi okolju neprijazne industrije in stresnega načina življenja smo še posebej v urbanih naseljih nenehno izpostavljeni vnašanju toksičnih strupov v telo prek hrane, vode, zraka, kot skozi kožo, kar vedno bolj negativno vpliva na naše psihofizično zdravje in počutje. Snovik je manjše naselje v zaključku ene od stranskih dolin Tuhinjske doline, v naročju Kamniško-savinjskih alp. Neokrnjena dolina predstavlja dragoceno naravno okolje z občutljivimi ekosistemi. Naši obiskovalci si v Termah naužijejo svežega zraka, ter na miren, udoben, zdrav način preživljajo prosti čas.

www.terme-snovik.si

Igrive rešitve notranje zasnove City hotela

"Vse lepe stvari so 3!" je bila vodilna misel vabila na otvoritveno slovesnost odprtja prenovljenega hotela, že častitljivo stoletje vpetega v strogi center naše prestolnice. Nekateri se ga spominjajo kot Hotel Štrukel; drugim je še vedno bolj prepoznaven kot Hotel Turist; pred nekaj leti pa je prodrl z imenom City hotel. Zgodbo pravljičnega števila 3 smo torej nadaljevali tudi pri imenih! Neobičajno? Za tiste, ki hotela in njegovih soustvarjalcev ne poznajo, morda res. Našim družabnikom in stalnim gostom pa so prijetne novosti, s katerimi smo jih razvajali (to počnemo še vedno) dobrodošla popestritev službenih ali družabnih aktivnosti. Če navedemo dvesto svojstveno opremljenih enot za individualni počitek, center za poslovna srečanja večjih ali manjših skupin, večnamenski restavracijski prostor za kulinarične užitke, sprejemnico obiskovalcev, smo navedli zgolj vsebine gostoljublja, ki jih hotelska hiša nudi.

Edinstven pristop k zasnovi hotelskega prostora v Sloveniji, ki se odraža v samosvojem, nekoliko drzno odprtem slogu z oblico naravne svetlobe, zelenih in cvetočih rastlin (celo prava velika stara oljka se pri nas odlično počuti), združitev nenavadne kombinacije elementov opreme in očarljivih predmetov (silhuete grajskega hriba kot predelne stene v restavraciji in nasloni postelj v sobah, Dalijeva Mae West zofa, Atlas, ki nosi novi svet na rokah, stoli marjetice in dlani, vodnjak, akvarij, kamin, naš veliki mehki beli Medo...), podpira prisrčen in sproščen dialog osebja z gosti, ki skupaj ustvarjajo poseben čar pretoka energije skozi prostor in oseb v njem.

Zamisel o svojstvenih in duhovitih rešitvah za prijetnejše bivanje obiskovalcev hotelske hiše smo pričeli udejanjati pred dobrimi dvemi leti. Pri snovanju so bile upoštevane smernice feng šuja, zato se energija, ko ob vhodu nemoteno vstopi vanj, enakomerno porazdeli po prostoru in objame vse v njem. Za njeno ojačitev se pod stekleno streho sredinskega dela hiše nahaja vodnjak, katerega tok vode simbolizira tek življenja, veliki oljki takoj za njim pa obenem prinaša potrebno vlago. Osrednji hotelski prostor - pritličje, smo zasnovali tako, da so večji, poglavitni sklopi gostoljublja (sprejem gostov in zajtrkovalnica), prostorsko sicer ločeni, vendar brez sten, temveč zgolj z dekorativnimi predelnimi elmenti, ki se navezujejo na zgodbo mesta. Silhueta grajskega griča nas spremlja vsepovsod, tudi v hotelskih sobah. Dopolnjujoči tematski kotički: okrogli dnevni bar z lestencem iz kozarcev je povezovalni člen med sprejemnim delom in restavracjio, internetni "polmesec", knjižnica (v kateri knjige različnih jezikovnih področij lahko gosti vzamejo s seboj), otroški kotiček, v katerem male nadebudneže še posebej razvajamo z drobnimi pozornostmi - glavnim hotelskim vsebinam dodajo pridih sproščenega udobja in domačnosti. Prostor deluje kot mikrokozmos našega mesta: prostor za druženje, pridobivanje znanj, posedanje ob pijači in prebiranju domačih ali tujih časopisov, kulinarične užitke ali zgolj preprosto - za počitek. Materiali s svojo nevtralno in naravno barvo omogočajo, da se je pri dekorativnih dodatkih naša ustvarjalnost barvno dodobra izživela. Mogočne nosilne stebre v pritličju odenemo letnemu času in posebnim priložnostim primerno. Stoli sledijo vodilnim barvam, ki se iz pritličnega dela, vključno s konferenčnim centrom, prenašajo v nadstropja v sobe za počitek. Netipičen in deloma barvni oplesk v sobah lepo poudari neutralno silhueto grajskega griča, ki je ob prihodu gosta vedno osvetljena; funkcionalnost sicer preprosto oblikovanih pohištvenih elemenov pa z nekoliko drznimi, a toplimi barvami ostalih dekorativnih elementov dobi svojstven pridih posebnosti. Tudi konferenčni center ne bi bil nič posebnega, če ga ne bi spremljala inovativna zasnova tako prostora, materialov (les) in barv. Zasnova v obliki črke L omogoča njegovo delitev v več malih ali eno veliko dvorano, barve stolov, sten in zaves pa sledijo feng šui zakonitostim. Tako se v sredinski prepletajo kar tri: jabolčno zelena, marelična in rumena. S tem je dosežena harmonija, ki srečanja v prostorih naredijo še bolj kreativna. Opisani "inovativni pristopi" so doživeli epilog v prvi polovici septembra 2007 (otvoritev je potekala 13.septembra ob 13.13 uri), ki je na uradni tabli ESS označen kot mesec predaje zgradbe svojemu namenu.

Dosedanje pristope o ureditvi hotelskega okolja v sodobnem slogu, ki sicer sledijo modernim oblikovalskim smernicam, a s svojo hladnostjo pustijo obiskovalca neprizadetega, smo z našo zasnovo notranjosti postavili "na glavo". V njem ni najti niti dovršenega minimalizma, niti morda poudarjene dovršenosti prostorskih razmerij, še manj cenovno "razkošnih" materialov. Naš poglavitni namen v nobenem primeru ni bil postavljati nove standarde hotelskega okolja, pač pa dati poudarek posebnemu statusu prostorov, ki jih odlikujejo lastnosti, zaradi katerih nas spominjajo na prijetno domače okolje, čeprav zunaj naših domov.

Medtem, ko večina hotelirjev izpostavlja svoje prednosti določenim ciljnim skupinam (npr. poslovnim gostom), smo v City hotelu zazrti širše. Ločnico med poslovnim in privatnim obiskom smo prepoznali kot vedno tanjšo, zato smo svoj pristop temu prilagodili. Turistični obiskovalec kot tudi poslovnež lahko kaj hitro zamenjata vlogi. Inovativna zasnova prostora menjavo vlog pri nas omogoča brez težav. Poskrbeli smo tako za ene kot za druge. Tudi za mamice z otroki in naše štirinožne kosmatinčke nismo pozabili. Do obiskovalcev, ki za svoje bivanje potrebujejo nekoliko prilagojeno bivanjsko okolje, pa smo bili še posebej pozorni (6 posebej prialgojenih sob in dodatna oprema za invalide se nahaja povsod po hotelu).

Zakaj je naša zasnova drugačna od drugih? Zato, ker sta v snovanje notranjosti hotelske hiše vtkana duša in srce njenih oblikovalcev, hotelskega osebja samega! Brez znanih ali manj znanih imen arhitektov, oblikovalcev... Poleg upoštevanja zakonitosti feng šuja in zagotavljanja enakih možnosti tudi ljudem s posebnimi potrebami je bil naš pristop inovativen tudi v tem!

Če smo zaradi neizkušenosti, drznosti in smelosti našega pristopa k prostorski zasnovi in oblikovanju notranjih prostorov hotelske hiše na začetku tudi rahlo podvomili v uspeh naše "inovacije", so začetniški dvomi zaradi uspehov in pohval, v veliki meri tudi zaradi naših kreativnih zamisli v prostoru, v zadnjem letu dni utonili v pozabo. Ker v marsičem odstopamo od sorodnih ponudnikov, so nas prepoznali kot drugačne. Kot ljudi s posluhom tudi za malenkosti. Če nam ni vseeno za oblikovne, nam tudi ni vseeno za "malenkosti", pomembne za naše goste. V tem se odlikujemo in v tem smo uspešni. Nismo majhni, pa tudi veliki ne. Zato z lahkoto združujemo lepoto malega in udobje velikega. Tako kot naša prestolnica smo tudi mi lahko dosegljivi in obvladljivi, pa tudi igrivi, in vedno znova presenetljivi! Navdihe črpamo iz vsakdanjega življenja, ki je vseskozi drugačno...

Standardi kongresno-turistične ponudbe

Zavod–Kongresnoturistični urad je neprofitna organizacija, samostojna pravna oseba, ki jo je leta 2004 ustanovilo 15 podjetij, aktivnih na področju kongresnega turizma. Glavni cilj zavoda je promocija in trženje Slovenije kot kongresne in incentive destinacije ter pridobivanje tako nacionalnih kakor tudi mednarodnih dogodkov. Deluje kot profesionalni nepristranski posrednik med organizatorji dogodkov, ponudniki storitev ter podpornimi organizacijami, katerim skupni cilj je najti čimbolj ustrezno rešitev za organizacijo in izvedbo dogodkov. Med svojimi člani vključuje kongresne centre, profesionalne kongresne organizatorje (t.i. PCO), hotele, strokovne kongresne turistične agencije (t.i. DMC), Zavod za turizem Ljubljana ter druge ponudnike storitev. Slovenska turistična organizacija je njegov strateški partner. Zavodu je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo v letu 2008 podeljen status pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni. Zavod-Kongresnoturistični urad trenutno združuje 62 članov, ponudnikov kongresnih zmogljivosti in storitev. Za uspešno uveljavitev na močno konkurenčnem mednarodnem kongresnem tržišču je profesionalnost in kakovost storitev, ki je zagotovljena skozi proces standardizacije, ključnega pomena.

Zavod-Kongresnoturistični urad je uvedel standarde za kongresno dejavnost, ki so po svojem obsegu edinstveni v mednarodnem prostoru. Uvedba standardov predstavlja za Urad strateško orodje za dvig kakovosti kongresne dejavnosti. S standardizacijo ponudnikov v kongresni dejavnosti se kupcu storitev, proces iskanja destinacije, prizorišča dogodka, organizatorja dogodka, hotela, kongresne agencije in drugih ponudnikov, močno olajša. Kupec na zelo pregleden način dobi jasen vpogled kdo nudi katero storitev. S standardi ima naročnik boljši pregled nad kvaliteto storitev, ki jo nudi določen ponudnik in s tem olajšano pripravo in izvedbo svojega dogodka. Inovativnost projekta standardizacije je predvsem v kompleksnosti kategorij ponudnikov (kjer je določeno kaj vse mora le ta izpolnjevati), ki smo jih sistematično definirali, kjer je poleg večje preglednosti za naročnike, zagotovljena enotna obravnava primerljivih kategorij članov in dvig kakovosti slovenskega kongresne dejavnosti ter izpostavitev najboljših članov. Standardi omogočajo slovenskim ponudnikom lažje pozicioniranje na lokalnem in mednarodnem trgu ter uvajanje izboljšav v lastnem okolju. Priprava standardov je temeljila na priporočilih mednarodnih strokovnih organizacij s področja kongresne dejavnosti in je hkrati novost, saj nobena država še ni izdelala tako celovitih standardov. Standardizacija ponudnikov zajema deset kategorij (A - J). Kategorije A do vključno D in kategorija H so ponudniki kongresnih storitev, medtem ko so kategorije od E do G in kategorija J ponudniki zmogljivosti. Člani, ki so izpolnjevali kriterije, so pridobili znak certificiran član za posamezne kategorije. Certifikate od A do J je prejelo 70 slovenskih ponudnikov, članov Kongresnega urada. V letu 2007 so se standardizirale vse kategorije obstoječih članov Zavoda-Kongresnoturistični urad. Dosežena stopnja ni povezana s kategorizacijo nastanitvenega obrata ali drugimi turističnimi kategorizacijami. Uradna podelitev certifikatov je bila izvedena na 4. letnem srečanju zavoda. Kategorije članov in število ponudnikov, ki so prejeli posamezen certifikat:

kategorija A: nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad (2), kategorija B: profesionalni kongresni organizatorji (3), kategorija C: DMC agencija (6), kategorija D: agencija za organizacijo dogodkov (4), kategorija E: kongresni in razstaviščni center (2), kategorija F: kongresni hotel (5),
kategorija G: hoteli s konferenčnimi zmogljivostmi (28), kategorija H: ponudnik drugih kongresnih storitev (13), kategorija I: prizorišča za posebne dogodke (4), kategorija J: druga prizorišča (2)

Standardi imajo tudi močno izobraževalno vlogo. Vsak ponudnik storitev je lahko iz dokumenta razbral na katerem področju mora izboljšati oz. dopolniti svojo ponudbo. Standardi veljajo 3 leta.

Standardizacija je kakovostno načrtovana novost, ki s svojo strukturo prispeva k sistemskemu razvrščanju kategorij ponudnikov kongresnih storitev in zmogljivosti, dvigu kakovosti ter promociji slovenske kongresne ponudbe. Želimo izpostaviti, da v svetu danes deluje nekaj deset mednarodnih združenj kongresne stroke, ki imajo v okviru svoje dejavnosti pripravljena priporočila za vzpostavitev standardov, vendar se še nihče problematike ni lotil tako sistematično in v celoti, kot je to storil Kongresni urad. Kongresni urad je definiral 10 različnih kategorij ponudnikov zmogljivosti in storitev v kongresni dejavnosti, glede na ponudbo v slovenskem prostoru. Ocenjevanje je bilo izvedeno v letu 2007 in je temeljilo na presoji zelo podrobnih tehničnih kriterijev za vsako od kategorij, ki jih je moral izpolnjevati vsak član. Celoten proces standardizacije je potekal v več korakih. Ocenjevalno komisijo so sestavljali strokovnjaki s področja kongresne dejavnosti. Po pridobitvi izpolnjenih obrazcev je ocenjevalna komisija preverila točnost podatkov inv primeru izpolnjevanja pogojev je bil članu dodeljen izbrani standard. V primeru da je komisija ocenila, da član ne izpolnjuje pogojev za katere standard želi pridobiti, je bil član o tem obveščen in predlagana mu je bila alternativna kategorija. Nekateri od članov so izpolnili več kot en standard. Menimo, da je projekt izviren, inovativen in sistemsko zastavljen ter pripomore k kakovostni promociji kongresno-turističnih ponudnikov Slovenije. Danes organizatorji dogodkov želijo hitre, kakovostne in učinkovite rešitve, s čim manjšimi stroški in čim večjo dodano vrednostjo. S standardizacijo slovenske kongresne ponudbe je potencialnemu naročniku storitev, sam proces iskanja destinacije, organizatorja, hotela in drugih ponudnikov, mnogo učinkovitejši. Na zelo pregleden način dobi jasen vpogled kdo ponuja kaj. Poleg tega organizatorji kongresov in njihovi udeleženci pričakujejo od destinacije in vseh ponudnikov v kongresni verigivrhunsko storitev, izvedeno na profesionalni način. To je najbolj doseženo s standardizacijo ponudbe. S tem zagotovimo, da domači ali tuji organizator dogodkov ve, katere in kakšno kvaliteto storitev lahko pričakuje od ponudnika. Proces realizacije uvedbe standardov je končan, vendar se zavedamo, da je potrebno stalno spremljanje trendov in novosti na področju kongresne dejavnosti, zato je predvideno tudi ažuriranje standardov v skladu s prihodnjimi trendi.

Z uvedbo standardov smo dosegli večjo preglednost slovenske kongresne ponudbe za organizatorje dogodkov, torej za naše kupce storitev. Dvignila se je kakovost ponudbe, ponudniki storitev in zmogljivosti pa so lažje primerljivi med seboj. Uvedba standardizacije je pripomogla k večji osveščenosti o pomenu kakovosti storitev in posameznih zmogljivosti, ter izpostavila edukativno dodano vrednost za posamezne ponudnike. Z njihovo uvedbo je omogočeno učinkovitejše trženje storitev in zmogljivosti ter ustrezno pozicioniranje ponudnikov na področju kongresne dejavnosti v domačem in mednarodnem prostoru. Izboljšali smo komunikacijo med posameznimi člani, ponudniki različnih kategorij na lokalnem in regionalnem področju. Standardizacija tudi služi kot vodilo pri strateških investicijah in razvojnih projektih v kongresni dejavnosti pri posameznih članih.

Gorniški doživljajski park Jezersko

Raj Jezersko d.o.o. je manjše podjetje, ki se ukvarja z gostinstvom in s pripravo z različnimi športnimi aktivnostmi in etno animacijo in je bilo ustanovljeno konec leta 2005. Našim strankam nudimo kvalitetne športno-zabavne ter etnološke programe v vseh letnih časih. Najprepoznavnejše doživetje je nedvomno sankanje na sankaški progi Mali vrh na Jezerskem, ki je zaradi naravnih danosti in stalni skrbi za kvaliteto ponudbe postala ena najpopularnjših sankaških prog v Sloveniji. Poleg varnosti skušamo v vse naše programe vplesti tudi našo 'hribovsko tradicijo', ki je poleg kvalitetne izvedbe garant za nepozaben team building, športni ali doživetja poln dan na Jezerskem ali tudi drugod v Sloveniji. V ospredje naše ponudbe pa prihaja ponudba v okviru Gorniškega doživljajskega parka Jezersko, ki poleg paintball poligona, prostorov za piknik, združuje tudi unikatna igrala (nizki in visoki elementi), ki so v celoti vpeta v neokrnjeno jezersko okolje (gozdovi, travniki in skalna pečina) in v že obstoječih adrenalinskih parkih niso predstavljena na tak svojevrsten način.

Gorniški doživljajski park Jezersko poleg paintball poligona, piknik ter animacijskega prostora vsebuje tudi 6 nepozabnih doživetij na 3 nivojih in prav vsako posebej poskrbi za vrsto presenečenj!

- preizkus poguma na največji gugalnici v Sloveniji, ki je nameščena na 30 metrski pečini. Razgled z nje na bližnja ostenja poskrbijo za pravo mero vznemirjenja
- spuščanje z vrvjo po navpični skalnati steni - abseiling
- plezanje po ferati (zavarovani plezalni poti) z unikatnim botaničnim vrtom alpskih cvetlic, ki so posajene glede na višinske rastlinske pasove v katerih uspevajo
- prečkanje 20 m lesenega visečega mostu
- adrenalinski žičnici, ki nas v celotni dolžini 70 metrov, iz bližnjega gozda, z malo truda in posebnih sistemov, popeljejo do pečine in od nje čez celotni travnik več metrov visoko in nudijo prvovrsten občutek letenja.

Kaj sploh je doživljajski park? Doživljajski park se od adrenalinskega parka razlikuje po tem, da v bistvu ni v celoti zgrajen, ampak kot igrala v čim večji meri uporablja danosti okolja in se v njega kar najbolj vklaplja brez prevelikih posegov. Pa da ni tako adrenalinski. Pravzaprav, v to zadnje niti nismo tako prepričani. Preverite raje sami!

Posebnost našega parka je njegova lokacija, saj je zgrajen okrog 30 m skalne pečine sredi gozdne jase. Vsa igrala v parku so med seboj povezana z unikatno 'macesnovo pot', ki je, kot pove že ime, zgrajena iz najboljšega posušenega jezerskega lesa – macesna. Pot nas po parku popelje, bodisi tik nad tlemi ali pa kot prava planinska pot, tudi do 30 m visoko. Zaključek poti predstavlja razgledni plato, s katerega se nam odpre enkrat pogled na Kamniško-Savinjske Alpe in najvišji slap v Sloveniji - slap Čedca.

Gorniški doživljajski park Jezersko:
1. upošteva koncept trajnostnega razvoja turizma
2. na unikaten način združuje različne elemente (visoke in nizke elemente) značilni za t.i. francoski model doživljajskih parkov, ki so umeščeni v skrbno izbrano in slikovito gorsko okolje
3. upošteva potrebe in možnosti razvoja turizma v lokalni skupnosti in širše
4. združuje različna doživetja za različne ciljne skupine (piknik, paintball, animacijski prostor za prirejanje etno animacij kot so kmečke igre, profesionalni timbilding in adrenalinska doživetja)
5. uporablja slovensko znanje in domače materiale pri načrtovanju in izgradnji
6. upošteva možnost nadgradnje, ki bosta sledili v fazi 2 (nadgradnja adrenalinskih elementov) ter fazi 3 (nadgradnja parka za potrebe animacije najmlajših)

Odprtje parka nam je omogočilo:
- uspešnejše delovanje preko poletne sezone ter krajšo mrtvo sezono
- povečano povpraševanje s strani organiziranih skupin (šole in podjetja) ter zainterisiranih posameznikov
- prepoznavnost med različnimi ponudniki timbilding in sorodnih programov s katerimi uspešno sodelujemo
- zanimanje s strani različnih potencialnih investitorjev, saj želimo za nadgradnjo parka pridobiti strateškega partnerja