Matjaževa domačija na Pahi je 150 let stara dolenjska domačija srednjega osobenjka, ki so jo lastniki obnovili v originalnem stilu. Domačija leži v neposredni bližini Otočca in Šmarjeških Toplic, na začetku vinske gorice Grčevje, zajema pa hišo, kozolec in lesen pod, na katerem se izvaja multivizijska prezentacija "Zgodba o cvičku".Obnove hiše smo se lotili pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo Mesto. Uporabljali smo samo naravne materiale (kamen, les, slama...). Obnovili smo zidan štedilnik in krušno peč, v kateri sedaj pečemo kruh, eno ležišče izdelali iz ličkanja, obnovili vso pohištvo (politura) vključno z "meutrgo", v kateri še danes mesimo kruh, skrinje (najstarejša nosi datum 1850), kredenco... Obnovili smo slamnato streho in vinsko klet, v kateri so tla iz kamna in zemlje ter leseni sodi, razstavili pa smo tudi nekaj vinogradniške opreme. Prostor, kjer je bil nekoč pod za shranjevanje mrve, smo znotraj preoblekli in pridobili še eno sobo, v njen trikotni del pa postavili tudi savno, ki pomeni višji standard za goste, ki jih sprejemamo na prenočevanje. Ker smo pri obnovi upoštevali navodila Zavoda, smo hišo uspeli uvrstiti tudi v evropsko mrežo "Hiše s tradicijo". Goste pričakamo cela družina v slovenski narodni noši pred hišo in jih najprej postrežemo z dobrodošlico: pehtranovo potico ali ocvirkovko.
Nasproti hiše stoji kozolec, kjer lahko gostje parkirajo svoj avto. Za hišo stoji lesen pod, kjer so včasih mlatili in shranjevali žito. Danes je prostor znotraj obdelan. Po stenah so fotografije starih dolenjskih hramčkov (zidani, leseni, kamniti). Tu je prostor za približno 50 ljudi, katerim pokažemo multivizijsko prezentacijo v sedmih delih "Zgodba o cvičku". V njej nam cviček v prvi osebi prikaže sebe in svoje sorodnike doma in po svetu, nas seznani z zgodovino vinske trte od Egipčanov, Grkov, Rimljanov pa do danes, predstavi vinske zavetnike, posodo vključno s kozarci, ter svojo sestavo in pridelavo od zgodnje pomladi do Martinovega. Za glasbeno podlago je poskrbel eden najslavnejših Dolenjcev, Lojze Slak.
Po prezentaciji (ki je pripravljena v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, pripravlja pa se tudi v italijanskem in ruskem jeziku) sledi še degustacija sestavin cvička (frankinja, dolenjsko belo, žametna črnina in cviček pridelovalca, ki je član Konzorcija cviček) ob ajdovem kruhu z orehi in domačem siru. Na koncu lahko gostje tudi kupijo cviček, domač sir ali salame.
Zgodba o cvičku je odlična promocija tega posebneža, obenem pa prikazana na tak način, da vzpodbuja kulturo uživanja vin. Vino je namreč od nekdaj pri mnogih narodih zasedalo posebno mesto in je bilo pravzaprav pijača bogov. Tudi tisti, ki so sicer do cvička bolj zadržani, ga po tej prezentaciji začnejo spoštovati.
Za prvi uspeh štejemo dejstvo, da smo 150 let staro hišo uspeli rešiti pred propadom. Tako jo sedaj lahko pokažemo našim obiskovalcem. Starejši so navdušeni, ker se ob njej spominjajo svojih mladih let, mladim pa se zdi naravnost pravljična.
Za naslednji uspeh štejemo več vsebin, ki smo jih uspeli vključiti v ogled domačije:
- kulinariko (pehtranova potica, ocvirkova, ajdov kruh z orehi pečen v krušni peči, domač sir in suhomesnati izdelki),
- Zgodba o cvičku, ki je izredno domiselna, plod dolgotrajnega dela in vzpodbuja spoštljiv odnos do vina, posebno cvička, katerega uživanje dokazano blagodejno vpliva na človekovo zdravje (za diabetike, slabokrvnost, kot shujševalno sredstvo, za znižanje holesterola, za boljšo prebavo, kot antispetično sredstvo...)
Prepričana sva, da je ta hiša lep rezultat možnosti in potrebe sodelovanja privatnega sektorja in Zavoda za zaščito kulturne dediščine. http://users.volja.net/paha3/
