Rovi pod starim Kranjem - Zavod za turizem Kranj

Na Zavodu za turizem Kranj se ukvarjamo z razvojem in trženjem turizma ter organizacijo kulturnih in zabavnih prireditev. Naše naloge so: oblikovanje in promocija celovite turistične ponudbe na območju MOK in oblikovanje novih turističnih proizvodov s povezovanjem ponudnikov, pospeševanje turistične dejavnosti, sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije ter aktivno sodelovanje pri povezovanju na regionalni in nacionalni ravni.

Priložnost za nadaljni razvoj turizma vidimo tudi v oživitvi starega mestnega jedra, zato je organizacija prireditev ena izmed dejavnosti, s katero se aktivno ukvarjamo. Prireditve so namreč del preživljanja prostega časa in omogočajo sprejemanje in spoznavanje različnih kultur, ohranjanje izročil, šeg in navad. Z našimi aktivnostmi smo torej promotor turistične ponudbe samega mesta Kranj, gorenjske regije in Slovenije.

Zavedamo se, da je turizem perspektivna panoga, ki jo je potrebno razvijati. Nismo vsakdanji, saj združujemo tradicijo, ustvarjalnost, fleksibilnost in drznost. Med drugo svetovno vojno so v Kranju zgradili več rovov, ki so jih prebivalci uporabljali kot zaklonišča ali zaklonilnike. Kranjska občina je z gradnjo rovov začela tik pred vojno, na novo pa so se je lotili med okupacijo, leta 1944, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja iz Italije. Po vojni so bili rovi večinoma zapuščeni, v 80. in 90. letih dvajsetega stoletja pa so rove uporabljali za gojenje šampinjonov. Po opustitvi gojišč je v rovih ostalo veliko nesnage.

V začetku leta 2007 smo na Zavodu za turizem Kranj začeli razvijati idejo, da bi rove uredili v privlačen turistični produkt. Da je ideja prava, nam je potrjeval tudi interes domačinov, da bi si rove ogledali, nekateri pa so nam pripovedovali zanimive zgodbe o tem, kako so doživljali rove v povojnem času. Mestna občina Kranj je našo idejo podprla, saj je v skladu z razvojno strategijo mesta, ki opredeljuje izvedbo novih turističnih produktov, s katerimi bomo v mesto privabili obiskovalce. Cilj, ki smo si ga pri tem projektu zastavili je bil urediti rove na tak način, da bodo zanimivi za domače in tuje turiste in primerni za izvedbo raznih prireditev. Rove je bilo potrebno najprej temeljito očistiti, pri čemer so nam pomagale reševalne enote kranjske civilne zaščite. Sledila je izgradnja poti, napeljava elektrike in razsvetljave ter ureditev vhodov in izhodov. Vsebino smo pripravljali skupaj z jamarskim društvom Carnium in društvom za raziskovanje jam Kranj. Strokovne smernice za ureditev rovov sta nam dala tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zavod za varstvo narave.

Danes se obiskovalec v rovih lahko sprehodi po 1300 metrov dolgih urejenih poteh in si ogleda razstavo, ki podrobneje predstavlja rove pod starim Kranjem, zajema pa tudi splošne informacije o bogatem kranjskem podzemlju, naravnih jamah in tistih, ki so nastale zaradi rudarstva. Tema, vlaga in razmeroma stalna temperatura ustvarjajo kraškim jamam podobno okolje, zato so se v kranjskih rovih naselile tudi živali (jamska kobilica, jamski pajek in netopirji), ki jim taki pogoji ustrezajo. Obiskovalec v kranjskem podzemlju lahko vidi tudi čisto prave kapnike, na vhodnih delih rovov pa kapnica pozimi zmrzuje in takrat lahko občuduje sezonsko minljive – ledene kapnike. Občasno v rovih organiziramo dogodke. Do sedaj smo izvedli: vinska pot, razstava adventnih venčkov, predstava žive jaslice, nekaj glasbenih prireditev, prednovoletno srečanje za poslovne partnerje ter organizirane dogodke za podjetja. Za otroke smo organizirali nekaj lutkovnih predstav, oživeli pa smo tudi novo maskoto, škrata Krančka, ki ima v rovih svoj domek in na zabaven način otroke vodi skozi rove.

Rovi kot staro mestno zaklonišče, so pomemben pomnik tovrstne gradnje in priča tehniške kulture Kranja med drugo svetovno vojno. Kot je rekel župan Mestne občine Kranj, g. Damijan Perne, so bili rovi zgrajeni v enem najzahtevnejših obdobij v zgodovini našega mesta in danes prav gotovo predstavljajo nekaj po čemer se naše mesto loči od ostalih. Z obnovo in ureditvijo smo tako domačim in tujim turistom predstavili del zgodovine mesta in jim ponudili novo zanimivost.

Z odprtjem rovov smo v naše mesto privabili veliko turistov, ki si poleg rovov ogledajo tudi staro mestno jedro. S tem smo pripomogli k oživitvi Kranja. Ob organizaciji dogodkov k sodelovanju povabimo lokalne gostince in podjetnike in na ta način spodbujamo povezovanje lokalnih akterjev v turizmu.

Škrat Kranček je otrokom izredno prirasel k srcu, starejši pa so ga sprejeli kot prepoznavno maskoto Kranja, zato je prevzel izobraževalno vlogo. Kranček pa ni le vodnik po rovih ampak turiste popelje tudi po starem mestnem jedru, kmalu pa tudi po kanjonu Kokre. Kanjon Kokre je edinstvena zanimivost saj poteka skozi mestno jedro in je dobro viden na enem izmed izhodov iz rovov. Narejeni so že načrti, kako z učno potjo povezati rove s kanjonom. Tako smo z ureditvijo rovov pripomogli tudi k ureditvi kanjona reke Kokre.

Na Zavodu za turizem Kranj verjamemo, da rovi skupaj z mestnim jedrom ustvarjajo Kranj, ki ga je vredno obiskati. Rovi so za javnost odprti od oktobra 2008. Do danes je rove obiskalo skoraj 10.000 turistov. V njih smo organizirali preko 20 različnih prireditev in na brezplačen ogled peljali člane štirih humanitarnih organizacij. Tudi lokalna javnost je novo turistično atrakcijo dobro sprejela. Tako menimo, da je bil naš osnovni cilj - ureditev rovov in odprtje za javnost - dosežen.

Prednost našega projekta je v povezanosti obstoječe turistične poti po starem mestnem jedru s kranjskim podzemljem in edinstveno naravno znamenitostjo - kanjonom Kokre. Tudi načrt za nadaljne aktivnosti že imamo. Z različnimi dogodki v rovih bomo nadaljevali s predstavitvijo ne samo Kranja ampak tudi celotne Slovenije (npr. vinska pot - predstavitev vinorodnih okolišev). Vse dogodke v rovih organiziramo na inovativen način, hkrati se trudimo, da pri tem sodeluje čimveč lokalnih partnerjev. Kot primer navajamo premierno predstavitev filma o potapljanju v jamah z naslovom Labyrinth v mesecu juniju. Dogodek bomo popestrili s predstavitvijo potapljaške opreme, živimi ribami v akvariju ter na ogled postavili človeško ribico.

Z aktivnostmi v rovih in promocijo smo dosegli večjo prepoznavnost naše destinacije, za ogled rovov in obisk Kranja pa se zanima vedno več ljudi. To seveda pozitivno vpliva na delovanje Zavoda za turizem Kranj ter na uspešnost poslovnih rezultatov. Z realizacijo projekta "Rovi pod starim Kranjem" smo zagotovo uspešnejši, pa ne samo kot zavod ampak tudi kot bolje prezpoznavna turistična destinacija.

www.tourism-kranj.si

Nordijska hoja - Center za zdravje in razvoj Murska Sobota

Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je v lokalnem okolju, kot tudi širše v Evropi, poznan po prizadevanjih za vključitev tem javnega zdravja v regionalni razvoj. Pokrivamo strokovna področja medsektorskega povezovanja na področju vlaganja za zdravje, razvijamo zdravju prijazne turistične in prehrambene produkte ter promoviramo gibanje oz. aktivno preživljanje prostega časa. Koordiniramo in izvajamo številne projekte, razvijamo strategije in koncepte na področju vlaganja za zdravje in razvoj ter sodelujemo na področju socialnih determinant zdravja in promocije zdravja s Svetovno zdravstveno organizacijo.

V okviru Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota deluje Center za nordijsko hojo Pomurja (Center) z mrežo licenciranih vodnikov nordijske hoje. Njegov osnovni cilj je zagotavljati kontinuiran razvoj nordijske hoje v Pomurju in širše. Glavne naloge Centra so:

• promocija zdravega načina življenja s poudarkom na gibanju in nordijski hoji,
• razvoj infrastrukture za nordijsko hojo in pohodništvo v regiji,
• izobraževanje vodnikov nordijske hoje,
• oblikovanje in promocija nordijske hoje in pohodništva kot samostojnega turističnega produkta.

Iz civilne iniciative je zrasla pobuda o dvigu števila telesno aktivnih prebivalcev preko promocije nordijske hoje. Z ustanovitvijo Centra za nordijsko hojo Pomurja smo začeli pozicionirati nordijsko hojo kot enakovredno rekreativno obliko gibanja v turistično ponudbo severovzhodne Slovenije. Danes Center povezuje in izobražuje več kot 100 vodnikov nordijske hoje, skrbi za promocijo zdravega načina življenja, razvija infrastrukturo za nordijsko hojo in pohodništvo ter skrbi za oblikovanje in promocijo hordijske hoje kot samostojnega turističnega produkta.

Leta 2008 je Center prevzel regijsko koordinacijo za razvoj turističnega produkta pohodništva in kolesarjenja v Pomurju. Prav tako smo razvili nov turistični produkt za nordijsko hojo in pohodništvo z razvojem standardov za vzpostavitev rekreativnih in tematskih poti ter poti za nordijsko hojo.

Center povezuje interese javnega zdravja z interesi turističnega sektorja in je kot tak primer inovativnega pristopa medsektorskega povezovanja v Evropi. Kot organizacija je vpet v regionalno mrežo institucij, ki delujejo na področju turizma kot tudi v mrežo nacionalne turistične organizacije STO. Z novimi produkti, ki izhajajo iz zdravja in gibanja, smo v letu 2008 izredno povečali promocijo gibanja, ter obogatili turistično ponudbo regije.

Pri razvoju nordijske hoje kot samostojnega turističnega produkta smo povezali tri ključne elemente: zdrav način življenja - nordijsko hojo kot obliko rekreacije, obstoječo turistično ponudbo in varovanje narave. S tem inovativnim pristopom k razvoju produkta smo dokazali, da se v zavarovanih območjih narave da uspešno razvijati in umeščati zdravju prijazno in hkrati zanimivo turistično ponudbo. Med promocijo in po promociji na sejmih v Sloveniji (Turizem in prosti čas, Kamping in karavaning v Ljubljani in Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni) kot tudi v tujini (F.re.e. München) smo ugotovili, da je nordijska hoja v Pomurju postala izjemno prepoznaven in atraktiven turistični produkt, ki je naletel na izredno pozitiven odziv tako med končnimi uporabniki kot tudi med partnerskimi organizacijami. S tem se je Center uveljavil kot uspešen regijski koordinator za razvoj turističnega produkta nordijske hoje in pohodništva v Pomurju.

Center je uspešno razvil nordijsko hojo kot samostojni turistični produkt v Pomurju predvsem zaradi pristopa, ki vključuje interdisciplinarno medsektorsko partnersko mrežo. S tem pristopom pri razvoju produktov kot enako pomembne - poleg turističnega sektorja - vključujemo tudi področja javnega zdravja, varovanja narave in razvoja podeželja.

www.czr.si

Hostel Situla - Zavod Situla

Zavod Situla je bil ustanovljen leta 2006 z namenom dopolniti in popestriti turistično ponudbo Novega mesta. Ustanovitelj Zavoda Situla je DNŠ - Društvo novomeških študentov. Glavna dejavnost Zavoda Situla je upravljanje Hostla Situla, ki ga je zavod prenovil v sklopu projeta, katerega je podprl tudi finančni mehanizm EGP skozi Norveški finančni mehanizem. Projekt Youth Hostel Situla - muzej kot življenjski prostor je člane komisije prepričal predvsem zaradi zgodbe, ki jo Hostel Situla ponuja - to je promocija Novega mesta kot mesta situl ter uporabe kulturne dediščine oddaljenega preteklega obdobja (starejše železne dobe) pri postavitvi turističnega objekta. Ideja o hostlu na Dolenjskem je stara že nekaj časa, osnovno vodilo pri odločitvi za vzpostavitev hostla pa je bilo, da turisti (predvsem mlajši) v Novo mesto ne pridejo predvsem zaradi tega, ker nimajo primernega prenočišča. Dolenjska je prepoznavna predvsem s svojo ponudbo zdraviliških ter welness programov ter namestitev, drugače pa je turistom (tako domačim kot tujim) precej neznana. Pri obnovi objekta ter zasnovi hostla je bilo osnovno vodilo obiskovalcu ponuditi ne le postelje temveč zgodbo. V projekt obnove objekta in vzpostavitve hostla je bila vključena skupina dolenjskih strokovnjakov in umetnikov z različnih področji, prav tako pa je pomemben del pri strokovnem usmerjanju odigral Dolenjski muzej.

Hostel Situla je svoja vrata obiskovalcem odprl 25.4.2008. Hostel Situla smo uredili v centru Novega mesta v in nad prostori nekdanje zelo priljubljene Ribje restavracije, ki pa je bila dolga leta zaprta. Osnovno vodilo pri postavitvi hostla je bila situlska umetnost, ki je zelo močen ter pomemben pričevalec življenja v halštatskem obdobju. Hostel tvori pet nadstropij, ki so tematsko razdeljena na pet tem glede na motiviko, ki jo najdemo v stilizirani situlski motiviki - obredno življenje (kletni prostori), družabno življenje (pritličje, kjer se nahaja recepcija, kavarna in restavracija) ter lov in ribolov (1. nadstropje), obrt in trgovina (2. nadstropje) ter ljubezen (3. nadstropje). Omenjene vsebine situlskih risb so po posameznih nadstropjih predstavljene v obliki pasov-luči ter v pritličju poleg luči tudi na steklenih stenah-izložbenih oknih ter recepcijskem in točilnem pultu. Vrata v sobe vsebujejo steklena okenca, ki jih je s filcanimi zastori opremila umetnica Tanja Kraševec (predstavljeni so tudi v njenem diplomskem delu Zasejano v preteklosti presejano v sedanjost - arheološka dediščina v zasnovi spominkov, za katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado). Sobe so opremljene zelo estetsko dovršeno ter brez nepotrebnih detajlov. Obiskovalca v sobah poleg postelje čaka še omara za prtljago ter ostale osebne strvari. V sobah je poudarek predvsem na posteljnini, ki jo je tekstilna oblikovalka Laura Fabijan oblikovala posebej za hostel. Blazine posteljnine so opremljene z risbo halštatskega kneza oz. kneginje (odvisno, kako blazino obrnemo), poleg pa opremljeni s tekstom v slovenskem in angleškem jeziku. Prav tako se situlska motivika pojavlja na unikatno izdelanih obeskih za ključe.V hostlu je obiskovalcem na voljo 82 ležišč v 17 sobah (od tega tudi v apartmaju ter apartmaju, prilagojenemu za invalide). Poleg prenočišč del hostla predstavlja tudi lastna restavracija, v kateri gostom med drugim ponudimo tudi tako imenovane "halštatske jedi in napitke". To so jedi iz sestavin, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da so jih poznali tudi že v starejši železni dobi in ki so za obiskovalce prav posebna atrakcija. Prav tako je del hostla tudi internetna kavarna, ki služi tudi kot razstavni ter prireditveni prostor. Našim gostom lahko ponudimo tudi polurni dokumentarni film z naslovom Situla - srečajte zgodbe daljne preteklosti, ki smo ga v okviru projekta obnove posneli v sodelovanju z novomeškimi ustavrjalci - režiserjem Klemnom Dvornikom, igralcem Brankom Jordanom ter Tomislavom Jovanovićem, ki je poskrbel za glasbeno ozadje. Prav tako kot za podobo hostla je tudi za nastanek filma skrbela skupina strokovnjakov ter Dolenjski muzej iz Novega mesta. Poleg vsega naštetega ima hostel tudi lastno trgovinico s spominki,v kateri lahko kupimo izdelke ki so jih v večini ustvarili avtorji, ki so sodelovali tudi pri snovanju hostla Situla.

Pri postavitvi hostla obiskovalcem nismo želeli ponuditi le cenejšega prenočišča v centru Novega mesta temveč zgodbo nekega zelo pomembnega časa, ki je mestu in širši okolici pustil močan pečat. Glede na najdbe strokovnjaki sklepajo, da je šlo za eno najpomembnejših središč takratne Evrope. Poseben izziv predstavlja prepletanje prazgodovine z namestitvijo ter pri ustvarjanju turistične ter kulinarične ponudbe. Nov in inovativen pristop smo uporabili tudi pri aplikaciji kulturne dediščine v uporabne elemente hostla kot na primer luči, ornamenti na odejah, potisk za blazinah, že omenjeni tekstilni detalji na vratih, obeskih za ključe,... Enako vodilo smo imeli tudi pri izbiri izdelkov, ki jih ponujamo v naši trgovinici in ki jih tržimo pod skupnim imenom Situlski spominek. S filmom (ki je podnaslovljen z angleškim jezikom) obiskovalcem na lahkoten, hkrati pa strokovno verodostojem način prikažemo pomembnost obdobja ter način odkrivanja in tolmačenja zgodovine na podlagi arheoloških izkopavanj ter najdb. Goste spodbudimo tudi, da obiščejo eno najlepših arheoloških razstav v Evropi - Arheološka podoba Dolenjske v Dolenjskem muzeju. Kot zelo pomemben dosežek se nam zdi povezovanje in sodelovanje z umetniki in strokovnjaki, ki ustvarjajo v okolju ter postavljanje nove strvari, ki temelji na zgodovinskih dejstvih in tradiciji.

Zaradi našega predloga (hostel Situla - muzej kot življenjski prostor) smo uspešnejši pri predstavljanju in prepoznavosti hostla kot zanimive in pestre namestitvene kapacitete v okolju, v Slovenskem prostoru ter pri predstavitveh na internetnih rezervacijskih portalih. Zaradi vsebine, ki jo ponujamo, se naši obiskovalci vračajo ali pa priporočajo naše namestitve in storitve svojim znancem in prijateljem. Z idejo o tematskem hostu je Zavodu Situla uspelo k sodelovanju privabiti mlade in inovativne sodelavce. Zaradi želje po podajanju zgodbe in ne le namestitve se povezujamo tudi z ostalimi že uveljavljenimi ponudniki podobnih prenočišč v Sloveniji (Hostel Celica, Hostel Pliskovica,...). Zaradi uresničitve ideje YH Situla muzej kot življenjski prostor ter pridobitve sredstvev iz evropskih virov smo v lokalnem okolju prepoznani kot sposoben, inovativem tim, ki lahko ključno vpiva in oblikuje turistično podobo Dolenjske ter pomembno prispeva k oživitvi mestnega jedra.

www.situla.si

Medene niti - Martina Šlabnik

Poleg redne službe in družine sem zelo rada tudi ustvarjalna. Všeč so mi lepe stvari in verjetno se prav iz tega razloga veliko mojih misli in idej spleta okrog večno lepih in nežnih idrijskih čipk. V moja razmišljanja so vtkane zgodbe iz bogate zgodovine Idrije, zapečatene s čebeljim voskom. Velik poudarek je na naravnih materialih. Dejstvo pa je tudi, da v svetu poslovnega obdarovanja vse pogosteje srečujemo razmišljanja o takoimenovanih »zelenih darilih«. Izdelki iz čebeljega voska pa nam pričarajo travnik, sonce in čudovite vonjave. Tako na izviren in topel način posredujem sporočilo o naših krajih in ljudeh.

NEŽNE NITI UJETE V OKUSU ČEBELJEGA PANJA
je osnovni motiv mojih izdelkov, v katerih se prepletajo čipke v izdelkih iz medu in čebeljega voska. Gre za turistične spominke, oziroma za poslovna, promocijska, protokolarna in osebna darila:
• SLIKE
Prvi izdelek so slike s čipko na čebeljem vosku. Prepoznavna lastnost je nekoliko arhaičen videz. Poleg uporabne in estetske vrednosti, lahko uživamo tudi v vonju medu, ki pomirja in sprošča. S tem, ko čipko apliciram v različne izdelke, se ji dvigata vrednost in pomen.
• MILO
Drugi izdelek je medeno milo s čipko, ki sem ga poimenovala medeno »medeno milo Emilija«, po idrijčanki Emiliji Ceciliji Evi Krausovi, ki je bila Napoleonova velika ljubezen. Milo je nežne rumene barve, ki nastane od medu in čebeljega voska, v njem pa je lepo vidna čipka iz belega mila. V tem izdelku sicer ne gre za pravo klekljano čipko, ampak za abstrakcijo.
• MEDENJAKI
Tretji izdelek iz te kolekcije so mednjaki s čipko, »Scopolijevi medenjaki«. V Idriji je v letih od 1754 do 1769 služboval J.A.Scopoli, kot zdravnik pei Rudniku živega srebra. Čebelarski znanosti je prvi razkril, kako se matica opraši. Medenjakom sem dodala čipko, saj je znano, da je bilo čipkarstvo v Idriji precej razvito in usmerjeno v prodajo že v 2. polovici 18. stoletja.

Moje ideje so nove in drugačne predvsem zato, ker sem v svojih izdelkih povezala dve dejavnosti, ki sta značilni za naše mesto, čebelarjenje in čipkarstvo. Čebelarjenje je bilo prisotno na idrijskem že od samega začetka razvoja mesta. Legenda o Škafarju, najditelju živosrebrne rude govori, da je takratni gospodi, ko je prišla na oglede, postregel z medom. Tedaj je odmaknjena idrijska kotlina zaživela in začel se je njen razvoj, ne le na področju pridobivanja živega srebra, temveč tudi mnogih drugih dejavnosti. In najbolj znana med tipično idrijskimi izdelki je prav gotovo idrijska čipka, ki s prefinjeno lepoto ohranja svoj ugled in uspešno išče nove priložnosti v sodobnem času in prostoru. V svojih idejah sem tako združila prepoznavne izdelke naših krajev in naravne materiale, ki nas prijazno spodbujajo k odgovornosti do okolja in nas učijo o novih, okolju prijaznih rešitvah. Veliko pozornost posvečam izgledu in sporočilnosti, naravnim materialom in uporabni vrednosti. Izdelkom dodajam zgodbe, ki se kot niti prepletajo skozi bogato zgodovino Idrije, in jih izpišem s kaligrafskim zapisom, kar doda pridih starih časov in novo vrednost. V današnjem času se zdi, da tudi najmodernejša računalniška grafika ne more povsem nadomestiti roke, ki z občutkom vleče pero.

Da sem s svojimi idejami in delom na pravi poti, mi potrjuje dejstvo, da sem v enem letu prišla od ideje do lastne blagovne znamke, uspešne prodaje, zanimanja medijev in lokalne skupnosti, do svoje spletne trgovine. Vsi izdelki s čipko imajo certifikat »idrijska čipka«, ki zagotavlja poreklo in kakovost, za nekatere izdelke pa sem pridobila tudi mnenje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da štejejo za izdelke domače umetnostne obrti in so označeni z nalepko »rokodelstvo Slovenija«. Vse to me napolnjuje z novo energijo in vedno novimi idejami.

Hiša v Vrešje - Živi muzej Krkavče

V osrčju Slovenske Istre, v slikoviti vasici Krkavče stoji tradicionalna istrska hiša – »HIŠA V VREŠJE«. Obisk čudovito obnovljene enonadstropne hiše iz kamna, nas v trenutku popelje v preteklost. Že ob prihodu vas pričaka gospodinja v istrski noši in nam po stari navadi izreče dobrodošlico z istrsko supo, vinom in oljčnim oljem. Ko stopimo v kuhinjo z ognjiščem, nas ovije omamni vonj po pravkar kuhani polenti, pečenem kruhu pod peko in drugih istrskih dobrotah. V kuhinji so razstavljeni številni predmeti iz preteklosti, ki smo jih iztrgali pozabi in jih lahko vidimo le še v muzejih. Prav poseben vtis pa na nas naredi spalnica s predalnikom, ki skriva čudovite vezenine, v Istri temu pravimo bala. Pohištvo v tej hiši je originalno restavrirano. Hiša je sezidana na skali, ki služi pritličju za naraven tlak. Tudi zaradi tega je še posebej zanimiva vinska klet s predmeti, ki so jih nekdaj uporabljali pri pridelavi vina. Muzej se ponaša tudi z zbirko tradicionalnih orodij, ki so jih nekoč uporabljali za kmečka dela. Da bi bila podoba stare istrske hiše še bolj idilična poskrbi vodni izvir, speljan v kamnito zajetje, ki stoji tik ob hiši. Včasih je služil kot vaško perišče. Predvsem pa za družino, ki je živela v tej hiši, saj je tedanja gospodinja opravljala poklic perice, ki je prala perilo za hrvaško Istro.

Tako nekako smo si zamislili projekt Živega muzeja Krkavče. Lotili smo se obnove vsakega pednja stare hiše, v kuhinji smo obnovili ognjišče, klopco na kateri se lahko pozimi pogrejete ob odprtem ognju, kjer prijetno zadiši polenta. Po večerji pa se lahko zleknete na posteljo, ki je pregrnjena s takimi rjuhami, kot so jih z balo prinesle neveste v zakon. Poleti ob toplih večerih vas ne bo zmotil noben zvok danes tako glasne civilizacije, nobenega avtomobila ni v bližini, niti motorja ne, saj hiša stoji na tisti strani vasi, kamor se z avtomobilom ni mogoče približati. V dolini pod muzejom se sliši le kukavica, ptičje petje in klic srnjaka. V božičnem času ob izviru vode postavimo jaslice na prostem.

To območje je zelo zanimivo za ljudi, ki cenijo kulturno dediščino, stare običaje, ljudsko glasbo in želijo spoznati življenje Istranov. »Hiša v Vrešje« je priložnost, da se vsaj za trenutek prepustimo preteklosti in uživamo ob pogledu na razstavljene predmete in stare običaje, ob zvokih tradicionalnih glasbil. »Hiša Vrešje« je edinstven spomenik naše kulturne dediščine in se mora ohraniti tudi za poznejše rodove. Je spomin na tradicionalne običaje, ki jih želimo iztrgati pozabi. V času, ko se ne znamo ustaviti in se ozreti okoli sebe, nas »Hiša v Vrešje« opominja na prevečkrat pozabljeno kulturno in naravno dediščino, ki pa jo želimo iztrgati pozabi.

V Sloveniji trenutno skoraj ni pravih »živih« muzejev, v katerih bi ljudje lahko doživljali prav to: spoznali kulturno dediščino, v kateri bi lahko v neokrnjeni naravi za trenutek ali dva tudi preizkusili, kako so ljudje živeli nekoč in primerjali s tem, kako živijo danes.

»Hiša v Vrešje« je del kulturne dediščine, ki pa ni le tradicionalno opremljena stavba, namenjena občasnim obiskovalcem, temveč živ organizem, ki hkrati skrbi tudi za kulturno popestritev kraja s tradicionalnimi prireditvami, s turističnim potencialnom, ki ga predstavlja takšna aktivnost, ker ponuja tudi dodatno možnost za vse prebivalce v bližnji in daljni okolici, da se v aktivnosti vključijo in sodelujejo pri soorganizaciji.

V Hiši v Vrešje imamo organizirane glasbene, kulinarične, plesne delavnice in otroške delavnice "Pravljice ob ognjišču" z ljudsko pesnico Lobo Jenče. Hiša Vrešje se predstavlja v okviru Mestne občine Koper in njenega podeželja v raznih promocijskih sejmih in projektih. Predstavljamo tudi Mestno občino Koper na prireditvah pod okriljem TURISTIČNE ORGANIZACIJE KOPER v sklopu Združenja zgodovinskih mest Slovenije.

S celovito predstavitvijo in ponudbo kulturnih, gastronomskih, kulinaričnih in etnoloških zanimivosti se bo navdušen obiskovalec zadržal v Hiši Vrešje in od tu odhajal obogaten s prijetnimi vtisi življenja v Istri. Glede na pozitivne izkušnje dosedanjega dela nameravam te oblike sodelovanja nadaljevati in jih izboljšati tako na območju Slovenije kot na prireditvah v tujini.

Vse to kar je do sedaj narejenega smo sami financirali brez vsakršne državne ali lokalne pomoči. Letos v januarju so nam podelili priznanje NAŠA SLOVENIJA. S tem priznanjem so želeli nagraditi prizadevanje posameznikov, društev in neformalnih civilnih pobud pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine, temeljev slovenske narodne prepoznavnosti.

Uspešnejši od drugih smo tudi zaradi vključitve ponudbe živega muzeja Krkavče Hiša v Vrešje v nove projekte oživitve zaledja Slovenske Istre:
- Predstavitev 'Podeželja Slovenske Istre'
- "Od kantine do torkle", dnevi odprtih vinskih kleti in oljarn v Mestni občini Koper
- Odkrivanje mistike in skrivnostne moči Krkavškega kamna
- Istrska vinska cesta
- "Pangea", sekcija za razvoj vasi Krkavče - istrski večeri
- Tematske poti Slovenske Istre.

Z organiziranjem glasbenih prireditev ljudskih godcev in skupin promoviramo tudi etno glasbeno kulturo Istre in vzpodbujamo sodelovanje glasbenih skupin Slovenske in Hrvaške Istre. Med pionirji preporoda ljudske glasbe pri nas gostimo tudi skupino glasbenikov VRUJA, ki ob zvokih tradicionalnih glasbil skuša na svoj lasten način dodati kamenček k mozaiku poustvarjanja in izvajanja glasbene dediščine Istre.