>>> ! ! ! >>> NAHAJATE SE NA SPLETNI STRANI RAZPISA SEJALEC 2004-2010.

>>> ! ! ! >>> OD LETA 2011 DALJE JE objavljen na: http://www.btps.si/default.aspx?lng=sl

18. maj 2010

Rimske igre - Terme Ptuj

Usmeritev Term Ptuj k celovitim programom ohranjanja in krepitve zdravja ter poudarjanje zdravega načina življenja temelji na bogatih naravnih danostih in tradiciji destinacije. Raznolike možnosti udobne namestitve (apartmaji, kamp, počitniške hišice) smo celovito zaokrožili z edinstvenim hotelom Grand Hotel Primus, v arhitekturi in ponudbi katerega so ponovno oživele več kot 2000 let stare rimske zgodbe. Nepozabna termalna doživetja ustvarjamo v hotelskih bazenih in v doživljajskem Termalnem Parku, kjer je gostom na voljo dvanajst notranjih in zunanjih bazenov z valovi, tobogani (ponašamo se z največjim toboganom v Sloveniji), vodno-zračne masaže in whirlpooli, počasna reka, raznolik svet savn, masaž, kopeli in blagodejnih tretmajev za zdravje ter dobro počutje. Goste razvajamo z najsodobnejšo wellness ponudbo, skozi katero se prepleta bogata dediščina okolja, v katerem delujemo, ter z izbrano kulinariko s pogledom na najstarejše slovensko mesto. Z raznolikimi animacijskimi in športnimi vsebinami v najmlajšem slovenskem termalnem središču skrbimo za zdrav duh v vašem telesu. Bogatimo jih s prepoznavnimi dogodki, s katerimi potrjujemo sloves destinacije, kjer sobivata bogata tradicija in edinstvenost pri oblikovanju turističnih produktov.

V Termah Ptuj gradimo svoj razvoj na združevanju zanesljive kakovosti, prijaznega gostoljubja in pestrih doživetij, ki jih ponuja bogato naravno in kulturno okolje. Tako svojo ponudbo oblikujemo v tesni povezavi z okoljem, v katerem delujemo. Naše osnovno načelo ni trženje turističnih objektov, ampak turistične destinacije, skozi katero se prepleta bogata rimska dediščina. Ta predstavlja temelj pri oblikovanju edinstvenih turističnih programov v Termah Ptuj.

Dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki se prepletajo v arhitekturi in ponudbi Grand Hotela Primus v Termah Ptuj, so značilnost vsebinske zasnove številnih tradicionalnih prireditev, kot so Starorimska poroka, rimske saturnalije in rimske igre, ki dajejo Termam Ptuj poseben pečat ne samo v smislu prepoznavne in inovativne turistične ponudbe, temveč pomenijo aktivno prenašanje bogate kulturne dediščine najstarejšega slovenskega mesta tako v domačem in tujih okoljih. Z Grand Hotelom Primus v Termah Ptuj smo na Ptuju začeli pisati novo uspešno zgodbo slovenskega turizma. Na inovativen način smo oblikovali za slovenski prostor edinstven turistični produkt, ki gradi na bogati zgodovini tega najstarejšega slovenskega mesta. Zgodba Rimljanov se prepleta skozi vse segmente turistične ponudbe Term Ptuj in Rimske igre, ki jih prirejamo od leta 2008, so eden od pomembnih elementov, ki učinkovito podpirajo to zgodbo.

Rimske igre, ki so lani potekale od 21. do 23. avgusta, so bile posvečene 1940. obletnici zbora vojskovodij v rimski Poetovioni. V rimski povorki, ki je potekala od Termalnega Parka in vse do starega ptujskega mestnega jedra, je sodelovalo dobrih sedemsto udeležencev, ki so predstavljali vse sloje rimske družbe. Ob atraktivnih rimskih igrah se je za svobodo bojevalo kar 40 gladiatorjev, plesale so vestalke, življenje starih Rimljanov pa so obiskovalci spoznavali v rimskem taboru, ki ga je obiskal tudi sam Vespazijan, kateremu je Mark ANtonij Primus v znak spoštovanja in neskončne oblasti predal zlati lovorjev venec. Poleg rimske tržnice in predstavljanja rimskega življenja v šotorih, šole mečevanja za najmlajše, je tudi kulinarična ponudba Term Ptuj zadišala v rimskem stilu. V tem času je tudi Pokrajinski muzej Ptuj postavil na ogled zbirke Rimski vsakdan.

Ptujska Poetoviona ali slovensko Petovija je bila pomembna provinca rimskega imperija. Lani je minilo 1940 let od nekdanjega prvega zborovanja rimskih vojskovodij na Ptuju. Tako je največji pomen petovijskega vojaškega tabora legije XIII. Gemine leto 69 n.š., ko je gostil zbor panonskih legij. Zboru je spregovoril Mark Antonij Primus (po katerem je poimenovan tudi hotel v Termah Ptuj) in jih prepričal, da so za rimskega cesarja izvolili in kasneje potrdili slavnega Tita Flavija Vespazijana za cesarja.

V Termah Ptuj tako z organizacijo rimskih iger (letos avgusta bodo že tretje) ustvarjamo ne le atraktivno osrednjo množično prireditev v poletnem času na Ptuju, temveč prenašamo tudi vedenje o vsakdanjem življenjskem utripu v rimski Petoviji s ciljem ozavestiti najširšo slovensko javnost o pomenu Petovije v času rimskega imperija, ko je bila pomembno provincialno mesto z vsaj 30.000 prebivalci, kar je bilo za takratne razmere ogromno. Tako z namenom oživitve več tisočletne bogate rimske tradicije okolja, v katerem živimo, delujemo in ga sooblikujemo, bodo Rimske igre ob tradicionalnem kurentovanju v naslednjih letih postale prepoznavna prireditev v tem delu Evrope.

Z veseljem ugotavljamo, da smo z Rimskimi igrami v Termah Ptuj v lokalnem in širšem okolju naleteli na izredno dober odziv, saj smo k organizaciji uspeli pritegniti številne akterje. Pri ustvarjanju izredno bogate vsebine tretjih Rimskih iger sodeluje več kot 35 organiziranih skupin iz Ptuja in okolice, gostje iz Ajdovščine, Avstrije, Srbije, Hrvaške in Italije. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož bomo v letos vključili tudi dogajanje ob III. mitreju na Ptuju (Petovija je bila središče mitraizma, saj imamo na Ptuju kar pet templjev, posvečenih bogu Mitri, kar je svetovna znamenitost), zanimive aktivnosti pa se bodo odvijale na rimski tržnici. Ocenjujemo, da se bo 3. Rimskih igre med 19. do 22. avgustom ogledalo več tisoč obiskovalcev, na tradicionalni sobotni povorki pa pričakujejo najmanj tisoč dvesto aktivnih udeležencev.

V letu 2009 je bilo na račun RIMSKIH IGER realiziranih 300 dodatnih prenočitev, v letu 2010 pričakujemo teh prenočitev najmanj 800. Sobotno povorko si bo v letu 2010 ogledalo najmanj 6.000 ljudi.

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek lanskih rimskih iger.

Več informacij: www.terme-ptuj.si, http://www.terme-ptuj.si/obvestila.php?id=866


1 komentar:

Marko pravi ...

Škoda da nisem bil takrat gor.