Občina Rogatec, stisnjena med Donačko goro na severu in mejno reko Sotlo na jugu, se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino, ki jo zaznava kot svojo razvojno vizijo in priložnost, postati uspešno, prebivalcem in okolju prijazno, vzajemno in sonaravno, kulturno turistično, kmetijsko in predelovalno razvito območje z lastno rogaško identiteto in celovito tržno ponudbo pridelkov, izdelkov in storitev. To so tudi temeljna izhodišča za razvoj vseh programskih dejavnosti Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, ki ga je leta 2001 ustanovila Občina Rogatec z namenom upravljanja pomembne kulturne infrastrukture v kraju:- MUZEJ NA PROSTEM ROGATEC, kulturni spomenik državnega pomena, leta 1997 nominiran za Evropski muzej leta, je danes največji tovrstni muzej na Slovenskem, Na muzejski, štajerski subpanonski kmetiji ohranjamo v avtentični krajini ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo območja s pestro ponudbo kulturno turističnih in razvojnih programov.
- DVOREC STRMOL, renesenčno baročni dvorec s srednjeveško zasnovo. Zgodbe iz preteklosti in nove vsebine v leta 2003 namensko obnovljenih prostorih mu danes vračajo življenjski utrip: koncerti, družabna in poslovna srečanja, poročni obredi, slikovite muzejske in likovne razstave ter pestra gostinska ponudba grajske restavracije Strmol.
Osnovno poslanstvo Zavoda je varovanje, t.j. vzdrževanje obnovljene dediščine, kar pa še zdaleč ni dovolj, da bi jo tudi dejansko ohranili. Dediščina nujno potrebuje interpretacijo za njeno dolgoročno preživetje - tako v duhovnem kot ekonomskem smislu. To smo zaznali kot cilj že pred leti in prisluhnili zgodbam iz življenja med plemiči in kmeti, zgodbam, ki jih pripoveduje obnovljena dediščina, od slamnate strehe do baročnih štukatur. Z raziskavami in delavnicami v lokalnem okolju smo zbirali strokovne podlage in se pred dvema letoma odločili za oblikovanje celostnega kulturno turističnega programa doživljajskih in učnih delavnic ter prikazov domačih obrti, šeg navad in delovnih opravil pod skupnim nazivom OKUSIMO DEDIŠČINO. Z izborom vsebin in izdelavo programov za usposabljanje mentorjev smo zaključili decembra 2009. Program obsega tri sklope:
1. Doživljajske delavnice ŽULIKE MOJE BABICE
Obiskovalci zaporedoma (3 x 20 min.) obiskujejo tri izbrane delavnice in po navodilih mentorja izvajajo dejavnosti: peka kruha "žulik" v črni kuhinji muzejske hiše / pletenje iz ličja (izdelava zapestnice) / izdelava rož iz papirja / ali voščilnic z žigi iz krompirja / ali piščali iz lubja / obisk pri kovaču / ličkanje ali luščenje koruze / hoja na hoduljah / streljanje s fračami / plesna delavnica (rašpla ali zibenšrit) / lutkovna klepetalnica / igre na igralni deski / ljudska glasbila (izdelava nunalce) / zeliščarska delavnica / čebelarska delavnica (predstavitev čebelje družine, izdelava sveče iz voska)
Doživljajske delavnice izvajamo ob dogovorjenem terminu za najavljene skupine, za posamezne obiskovalce pa vsak četrtek in soboto med 15. in 17. uro brezplačno. Izbrane brezplačne vsebine ažurno objavljamo v mesečnem napovedniku na spletni strani www. muzej-rogatec.si.
2. STARA MAMA / STARI ATA SO MI POVEDALI je program ogleda muzeja na prostem, ki vključuje etnografske prikaze domačih obrti, šeg in navad. Obiskovalci se ustavijo pri posameznih rokodelcih/demonstratorjih, jih opazujejo pri delu, se z njimi pogovarjajo. Usposobljeni muzejski vodnik predstavi tudi širše kulturno izročilo posamezne obrti oz. šege: pletarstvo iz šibja ali ličja / ročno kovanje v muzejski kovačiji / izdelava velikonočnih košaric iz kvašenega testa / kamnoseštvo in izdelava kamnitih brusov / folklorna skupina z ljudskimi plesi v rogaški praznični kmečki noši
3. UČNE DELAVNICE DOMAČIH OBRTI (pletarstvo iz šibja, ličja ali rogoze, kamnoseštvo, ročno tkanje) izvajamo za organizirane ciljne skupine po dogovoru.
Tudi drugi slovenski muzeji in kulturne ustanove ponujajo t.im. pedagoško andragoške programe. Izraz zveni nekoliko šolsko in je res ponesrečen za to mlado, a vse bolj pomembno vejo muzeologije. Več nam pove angleški izraz interpretation ali nemško Kulturvermittlung (= posredovanje kulture). Za kaj gre? Vemo, da razstavo postavlja strokovnjak, kustos, na osnovi znanstvenih podlag in v sodelovanju z oblikovalcem. Že v tej fazi, sploh pa pozneje v življenju muzejske razstave pa postaja vse pomembnejši komunikacijski oz. vzgojni vidik: kako, s katerimi orodji in metodami, v katerem jeziku posredovati sporočilo razstave, da ga bo obiskovalec ne le razumel, ampak ob njem doživel tudi lastno, aktualno in zanimivo izkušnjo ali spoznanje. Če se bo pri tem tudi zabaval, toliko bolje.
Naš jezik sporazumevanja so zgodbe. Zgodbe o dandanes tako samoumevnih rečeh, kot so glasbeni CD, žemlja ali modne poletne hlače, zgodbe, ki odpirajo vprašanja o izvoru vseh teh materialnih dobrin, ki so nam na voljo in jih dojemamo kot samoumevne, pa to vendarle niso, kajne!? Kako so v preteklosti ustvarjali glasbo, pekli kruh in tkali tkanino? Odgovore poiščejo obiskovalci sami v doživljajskih delavnicah. V muzejski hiši zamesijo testo in oblikujejo hlebčke, ki se spečejo v črni kuhinji, na preprostem tkalskem glavniku si stkejo lično zapestnico. Ko si v glasbeni delavnici vsak izdela preprost ljudski instrument in se nauči nanj celo igrati, je kar težko ustaviti spontano veselje ob skupinskem muziciranju! Toda mudi se že v plesno delavnico: ob živi glasbi in s pomočjo plesne učiteljice se naučimo preprostih korakov že pozabljenega ljudskega plesa…
Ta model interpretacije dediščine enostavno deluje, saj poteka ob minimalni verbalni razlagi in samodejno na razumski in čustveni ravni hkrati: obiskovalec sam zgodbo odkriva z vsemi svojimi čutili, tudi z vonjem, otipom in okusom doživlja svojo lastno izkušnjo dediščine v skladu s svojimi lastnimi željami, potrebami in pričakovanji. Jo ozavesti in morda spozna nekaj novega, uporabnega za njegovo življenje tukaj in zdaj.
Zakaj naj bi bilo življenje naših dedov in babic sploh zanimivo za sodobnega, predvsem mladega človeka? V Rogatcu vemo. Dediščino ponujamo kot priložnost za izvirno popotovanje v preteklost, za druženje, drugačen dan… in seveda, zabavo.
Opisali smo le nekaj utrinkov iz programa doživljajskih delavnic Žulike moje babice, ki smo jih v manjšem obsegu izvajali že v prejšnjih letih. V letu 2009 je bilo v te delavnice vključenih 5000 obiskovalcev Muzeja na prostem od skupno preko 20.000 obiskovalcev Rogatca. Letos ponuja samo ta program petnajst različnih vsebin oz. zgodb. Izvajamo jih za skupine vseh starosti, lani in letos tudi za številne skupine mednarodnih izmenjav dijakov, študentov in odraslih. Na osnovi potencialov, znanja in ljudi, ki smo jih uspeli zbrati v okviru drugih dveh sklopov (učne delavnice in prikazi domačih obrti, šeg in navad) pa snujemo že novi dolgoročni projekt razvoja centra domačih in umetnih obrti na dvorcu Strmol.
Več informacij: www.rogatec.net, www.muzej-rogatec.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar